brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - zveza društev - društvo - status društva v javnem interesu - objektivni pogoj za dodelitev BPP
Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP vpogledala v (uradno) evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu, ki se vodi pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Ker tožnika ni v evidenci društev, ki jim je podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, ga ni mogoče šteti kot upravičenca do BPP, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.
ZBPP člen 12, 34, 34/2. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 6/7, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Ker tožena stranka vrednosti premoženja ni ugotovila na način določen v 6. in 7. členu Pravilnika, ampak je ugotovitev vrednosti nepremičnine oprla na podatke GURS, sodišče pojasnjuje, da ti podatki, ki po Zakonu o evidentiranju nepremičnin predstavljajo večnamensko zbirko podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, v času odločanja tožene stranke še niso uradni podatki, ki bi izpolnjevali pogoje za odločanje na podlagi sedmega odstavka 6. člena Pravilnika.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152. ZUS-1 člen 32, 32/2. URS člen 33, 36, 67, 71.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - upravni spor - začasna odredba
V ZGO-1 so natančno določeni pogoji, pod katerimi se nelegalno zgrajen objekt lahko odstrani, zato izdaja izpodbijane odločbe, ki te pogoje izpolnjuje, ne pomeni neustavnega posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in do nedotakljivosti stanovanja.
Vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
ZSZ (1984) člen 61. ZDavP-2 člen 404. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožbena novota - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - počitniški namen
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju NUSZ. Navedena določba ZSZ/84 in ostale, ki se nanašajo na NUSZ, se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Na odločitev v zadevi ne more vplivati tožbeno stališče, da je pri ugotavljanju namembnosti stavbnega zemljišča odločilna namembnost, kot je opredeljena v gradbenem dovoljenju in da je bilo za objekt, v katerem ima zavezanec stanovanje, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo hotelskega apartmajskega objekta. Ob takem stališču bi morala tožnica glede na določbo 404. člena ZDavP-2 že sama davčnemu organu posredovati podatek, da gre v konkretnem primeru za stavbo s poslovno namembnostjo oz. zahtevati uvrstitev zavezančeve nepremičnine v skupino b6-gostinstvo, saj se po 7. členu Odloka v to skupino med drugim uvršča tudi dejavnost hotelov, /.../ in druge nastanitvene zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti). Ker tega ni storila niti do izdaje nove odločbe v ponovljenem postopku, čeprav je to možnost imela in je bila seznanjena s stališčem pritožbenega organa ter bistvenimi razlogi sodbe U 1370/2008, je njena kasnejša zahteva po upoštevanju poslovne namembnosti v obravnavanem postopku neutemeljena in je z vidika tega upravnega spora nedovoljena tožbena novota.
davek od dobička pravnih oseb - knjigovodska listina - verodostojna listina - opis poslovnega dogodka
Davčno priznani odhodki so lahko le tisti, ki temeljijo na verodostojni listini, katere vsebino opredeljujejo Slovenski računovodski standardi. Glede na naravo davčnega postopka in dokazov v davčnem postopku se nastanek poslovnega dogodka dokazuje z listinami in jih izjave zaposlenih ne morejo nadomestiti. Vsi računi, pogodbe in druge listine pa morajo imeti zelo natančno navedbo predmeta, torej natančni vsebinski in količinski opis storitve. Le taka listina je dokaz o nastanku poslovnega dogodka in služi kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige, ki morajo kazati opravljene posle in finančni položaj podjetja.
SZ člen 34, 35, 49, 167. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 5.
register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov - izbris iz registra upravnikov stavb - veljavnost pogodbe o upravljanju upravniških storitev
Vpis upravnika v register upravnikov ni konstitutivne narave, marveč zgolj evidenčne narave, saj se upravnik vpiše v register upravnikov na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja (POUS) za določeni večstanovanjski objekt. Upravnik izkazuje svojo upravičenost za vpis v register upravnikov s POUS. Upravni organ zato ne presoja veljavnosti POUS, saj je za presojo pristojno sodišče v pravdnem postopku in le v tem postopku ima lahko tožnica pravni interes in lahko nastopa kot stranka v postopku, ne pa tudi v postopku, v katerem se pravno razmerje le evidentira.
Že samo dejstvo, da niti ob vložitvi zahteve niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, o isti upravni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, pomeni, da zaradi litispendence, ni bila izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za začetek upravnega postopka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 20.
napredovanje v nazive - napredovanje v naziv svetnik - dodatno strokovno delo - dodatno strokovno delo povezano s poklicem
Vodenje otrok pri plavalnem klubu ter organizacija mednarodnih plavalnih mitingov kot tudi mentorstva učencem na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s poklicem, ki ga opravlja v šoli, to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so ta dodatna strokovna dela povezana z tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu. Bistvenega pomena je to, da opravlja strokovni delavec dodatna strokovna dela na svojem poklicnem področju, četudi pri teh dejavnostih niso vključeni tisti, ki zavod obiskujejo.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 2, 8, 19. Uredba o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uredbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) člen 5. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil člen 6. Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil člen 1, 6.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - vloga za dodelitev sredstev za ekološko kmetovanje - predložitev certifikata pooblaščene organizacije za kontrolo
Zmotno je stališče tožene stranke, da zato, ker spornega potrdila tožniku ni izdala organizacija pooblaščena za kontrolo ekoloških pridelkov in živil, izbrana na podlagi Pravilnika, tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za SKOP-EK. Navedeno dejstvo, ob upoštevanju okoliščin, nastalih zaradi predpisov sprejetih v letu 2001, zaradi katerih je postala edina organizacija, pooblaščena za izdajo certifikata, šele z odločbo z dne 25.9.2001, ne more zadoščati za sklep, da tožnik pri kmetovanju v letu 2001, ni upošteval predpisov o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil.
ZDavP-2 člen 87, 102, 102/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 43. ZFPPod člen 12.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog plačila davka - hujša gospodarska škoda - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - vpliv davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti ali na izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka
Tožeča stranka ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi kazali na to, da je storila vse, kar je možno, da bi se izognila plačilni nezmožnosti. Dejstvo, ki ga zatrjuje, da je v času nakupa trošarinskih izdelkov (energentov) nastopala kot dobroverni kupec, saj ni mogla vedeti ali preveriti, če je bila trošarina za energente že plačana, po presoji sodišča ni dogodek, na katerega ne bi mogla vplivati. Iz dokumentacije, ki je spremljala pošiljke in s katero je bila tožeča stranka kot prevoznik tudi seznanjena, je jasno razvidno, da je prejemnik blaga družba A. ter da bi morala kot prevoznik, trošarinske izdelke dostaviti omenjeni družbi, pa jih je dostavila direktno v svoje skladiščne prostore, in jih kupila od družbe B. Tožeča stranka je s tem, ko je trošarinske izdelke kupila od prej omenjene družbe, lahko vedela, da gre za posle verižne preprodaje, ki lahko predstavljajo dolgoročno tveganje.
Iz obrazložitve sklepa o zavrženju ovadbe izhaja, da niso bili podani pogoji za obstoj kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1 ter da glede na sklep državnega tožilstva ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storil naznanjeno kaznivo dejanje, zato ni verjetno pričakovati, da bi tožnica kot subsidiarna tožilka uspela in v eventualnem kazenskem postopku dokazala, storitev kaznivega dejanja zanemarjanja otroka in surovega ravnanja.
denacionalizacijski upravičenec - pravno nasledstvo - neupravičena zahteva
Ker vlagateljica zahteve za denacionalizacijo parcele v postopku ni dokazala, da je bila ta parcela nacionalizirana njenemu pravnemu predniku, glede na določbo 2. odstavka 61. člena ZDen ni bila upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvršba
Tožena stranka bi morala ugotoviti ali zadeva ni očitno neutemeljena in to tudi v obrazložitvi odločbe utemeljiti, saj tega iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ni mogoče ugotoviti.
Zakon o jugoslovanskem državljanstvu (1964) člen 23. ZDRS člen 39.
ugotavljanje državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - Osimski sporazum
Tožeča stranka je bila na podlagi 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu črtana iz državljanske knjige, ki se je vodila na podlagi zakona in zato je javna knjiga. Tudi po mnenju sodišča je izkazana domneva, da se je tožeča stranka ob izselitvi v Republiko Italijo opredelila za italijansko narodnost, za kar je bila črtana iz državljanske knjige SFRJ.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZSS člen 31, 31/1.
sodniška služba - ocena sodniške službe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe, poleg tega se z oceno sodniške službe samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno izdela personalni svet kot poseben organ sodne veje oblasti in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Zato ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu.
Ker z oceno sodniške službe še ni odločeno o kakšni pravici ali svoboščini, je tudi ni mogoče šteti kot akt, ki bi ga bilo mogoče na tej podlagi izpodbijati v upravnem sporu.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
ZUP med absolutne bistvene kršitve med drugim uvršča tudi procesni položaj, ko je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Nekatere procesne pravice strank so namreč v ZUP varovane tako, da so določene kot absolutne bistvene kršitve pravil postopka, pri katerih se odločba odpravi ne glede na to, ali so ugotovljene kršitve lahko vplivale na pravilnost odločitve ali ne.
molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - pogoji za izdajo ugodilne sodbe
Stranka lahko sproži upravni spor, kot če bila njena pritožba zavrnjena, če drugostopni organ v dveh mesecih ali v krajšem zakonsko določenem roku ne izda odločbe o njeni pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa in če je tudi na novo zahtevo ne izda v naslednjih sedmih dneh. V danem primeru so izpolnjeni tako navedeni pogoji iz 28. člena ZUS-1, kot tudi nadaljnji pogoj za izdajo ugodilne sodbe, to je, da je tožba upravičena oziroma molk neupravičen. Tožena stranka namreč upravičenega razloga, zakaj o zadevi še ni odločila, ni navedla.
V izreku inšpekcijske odločbe mora biti izrecno navedeno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje. Iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje, temveč izhaja samo to, da se tožeči stranki prepoveduje uporaba nepoštene poslovne prakse (na splošno), kar pa je prepovedano že po samem zakonu (4. člen ZVPNPP – generalna klavzula o prepovedi nepoštenih poslovnih praks). Organ prve stopnje bi moral v izreku odločbe natančno navesti, na katero dejanje, ki pomeni nepošteno poslovno prakso, se izrek nanaša in prepovedati to konkretno ravnanje.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 21, 21/2, 21/2-1. URS člen 23, 25. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-1. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - javni interes - stranka v postopku - aktivna legitimacija - obrazložitev odločbe
Tožniku ni mogoče odreči pravice, da kot organ oziroma zavezanec nastopa kot tožnik v tem upravnem sporu ter mu odreči aktivne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora, sicer ne bi imel dostopa do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva po določilih 23. in 25. člena Ustave RS.
Drugostopni organ ugotavlja, da je tožeča stranka podala zahtevek, da je potrebno vrnjene zamudne obresti obrestovati. V zvezi s tem pojasni, da zahteva ni utemeljena, pri čemer pa obravnava takega zahtevka iz izreka odločbe ni razvidna. O zahtevku glede vrnitve zamudnih obresti od zamudnih obresti tako sploh še ni bilo (pravilno) odločeno.
Pri odločanju je bil uporabljen napačen predpis, saj bi davčni organ moral uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja o vračilu, v konkretnem primeru določbe ZDavP-2, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti.