registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - blagovna znamka
Sodišče se z upravnim organom strinja, da podobnost primerjanih znakov, ki jo upravni organ v izpodbijani odločbi po opravljeni vizualni, slušni in pomenski podobnosti strne v celostni vtis, ni tolikšna, da bi relevantnemu potrošniku ne omogočala identifikacije porekla blaga in storitev, kar je temeljna funkcija znamke. Celosten vtis je namreč tisto, kar v blagovnem prometu predstavlja komunikacijo med ponudnikom blaga in storitev ter relevantnim potrošnikom.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - predlog za rešitev spora - pravočasnost predloga
Ker operater tožnika ni poučil, v kakšnem roku lahko sproži postopek pred agencijo, bi ga pa po izrecni zakonski določbi moral, tožena stranka ni pravilno uporabila procesne določbe o prepozni vlogi, ko je tožnikov predlog za reševanje spora iz tega razloga zavrgla. Takemu postopanju tožnik utemeljeno ugovarja.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščiteno kmetijo - obseg zaščitene kmetije - solastništvo kmetijskih zemljišč
Organ prve stopnje kot dela kmetije, glede katere je po uradni dolžnosti vodil postopek za preveritev, ali še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG, pravilno ni upošteval nepremičnine s parc. št. 273, vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., ker je pokojni B.B. njen solastnik v deležu do 9293/120420, nepremičnina pa ni v solasti zakonskega para, enega od staršev in otroka, ali posvojenca oziroma njegovega potomca, pač pa so preostali solastniki izven kroga navedenih oseb
razlastitev - rok za vložitev zahteve za razlastitev
V primerih, ko je bil prostorski izvedbeni akt, ki izkazuje javno korist za razlastitev, sprejet po uveljavitvi ZUreP-1, ki je predpisal rok za vložitev zahteve za razlastitev, ta rok teče od uveljavitve zakona in ne od uveljavitve prostorskega akta.
denacionalizacija - prenos nepremičnin v začasno uporabo upravičencu - pogoji za prenos
Določba o prenosu nepremičnine v začasno uporabo upravičenca iz določbe 68. člena ZDen predstavlja institut, katerega namen je priznati denacionalizacijskemu upravičencu določeno upravičenje, še preden je po zaključenem denacionalizacijskem postopku pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (ob pogoju, da je dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnine verjetno izkazana) – tako razlago podpira namen ZDen, ki sistemsko ureja popravo krivic prejšnjim lastnikom podržavljenega premoženja; to pa pomeni, da uporaba pravnega pravila ne more biti odvisna od vprašanja, ali je njegov naslovnik upravičenec ali pa, ker je le-ta pokojni, njegovi pravni nasledniki kot upravičeni za uveljavljanje pravic iz Zden.
denacionalizacija - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija
Člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. Agrarna skupnost je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje agrarne skupnosti nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti.
URS člen 18, 23, 25. ZMZ člen 60, 60/1, 63, 64. Listina EU o temeljnih pravicah člen 18, 19, 47. EKČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - mednarodna zaščita - mladoletnik brez spremstva - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - učinkovito sodno varstvo
Ugotovitev pristojnosti Hrvaške za vsebinsko obravnavanje prošnje iz 60. člena ZMZ ni dejstvo, ki bi nastopilo ipso facto z ugotovitvijo, da se je prosilec pred prihodom v Slovenijo nahajal v Hrvaški, ampak bi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta morala to izkazati z obstojem določenega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, da bo Hrvaška sprejemala prosilce za azil v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države. Samo tako je namreč treba razlagati določilo 60. člena ZMZ, zato da ni ogroženo absolutno načelo nevračanja.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhaja, da bi tožena stranka dala možnost tožniku, da bi pred izdajo odločbe dokazal, da Hrvaška zanj ni varna tretja država. Tožnik sicer to lahko dokazuje ves čas postopka, torej tudi v upravnem sporu, ampak to ne pomeni, da tožena stranka nima obveznosti, da tožnika obvesti, da bo uporabila koncept varne tretje države in da lahko pred izdajo upravnega akta dokazuje, da zanj tretja država ni varna.
Tožena stranka se lahko opre na Odlok o razglasitvi Republike Hrvaške za varno tretjo državo, vendar pa bi morala v takem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na podlagi katerih informacij o stanju v tretji državi je Vlada sprejela odločitev, da je Hrvaška varna tretja država, tako da bi sodišče lahko presojalo odločitev preko kriterijev za oceno informacij o stanju v izvorni državi.
Zavod je z dopisom z dne 28. 11. 2003 tožeči stranki sporočil, da ji, ker ni vrnila podpisanih odločb, subvencije ne more obračunati, in je s tem postopek zaključil. Tega dopisa ni mogoče šteti za odločbo, saj ne zadosti oblikovni zahtevi za takšen akt, in nima vseh sestavnih delov odločbe (predvsem nima pravnega pouka).
Prvostopenjski organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
Z ugotovitveno odločbo, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2104/2009 z dne 12.5.2010, je bilo ugotovljeno, da je bil A.A. jugoslovanski državljan, na dan 11.2.1952 pa ni bil državljan LR Slovenije, torej je bilo predhodno vprašanje v predmetnem postopku denacionalizacije že pravnomočno rešeno. Glede na navedeno, kljub vloženi ustavni pritožbi zoper navedeno odločitev ni razlogov, da bi naslovno sodišče predmetni postopek prekinilo do rešitve pred ustavnim sodiščem.
Z izpodbijano odločitvijo tožena stranka ni zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, saj bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je projekt tožeče stranke prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Tudi pritožbeni organ ni odpravil te pomanjkljivosti, saj navaja le, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom Etn-2010.
sprejem otroka v vrtec - zdravstveni razlogi - pritožbena novota - datum zdravniškega potrdila
V smislu 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi pa se upoštevajo le, če so obstojali v času odločanja na pravi stopnji. Ali so v konkretnem primeru nova dejstva in novi dokazi takrat (odločba je bila izdana 2. 6. 2010) obstojali, zgolj iz dejstva, da zdravniško potrdilo nosi datum 16. 6. 2010, ni mogoče ugotoviti. Potrdilo bi bilo zato treba v nakazani smeri dopolniti.
ZLV člen 100, 100/1, 101, 101/1, 102, 102/2. ZLS člen 15b.
lokalne volitve - volitve župana - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - aktivna legitimacija
V skladu z določilom 1. odstavka 100. člena ZLV ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Navedeno zakonsko določilo torej omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe.
vračilo davka - izpolnitev tuje davčne obveznosti - davek na promet nepremičnin
Skladno s 5. odstavkom 97. člena ZDavP-2 lahko davčno obveznost izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek. Tožnica je po navedeni določbi davčno obveznost zavezanke za davek veljavno izpolnila, če je ob plačilu vedela, da izpolnjuje tujo in ne svoje davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - zveza društev - društvo - status društva v javnem interesu - objektivni pogoj za dodelitev BPP
Tožena stranka je na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP vpogledala v (uradno) evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu, ki se vodi pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Ker tožnika ni v evidenci društev, ki jim je podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, ga ni mogoče šteti kot upravičenca do BPP, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 1979, nepopolna in torej ni mogoče natančno preveriti lokacijskih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je bila njena dolžnost hraniti vso tehnično dokumentacijo, po kateri je bil objekt zgrajen.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - nepravilnost pri delu volilnega odbora - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok
Rok iz drugega odstavka odstavka 98. člena ZLV je prekluzivni rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv in da z iztekom tega roka neuveljavljena pravica ugasne. Tožnik zato, ker je za nepravilnosti izvedel šele kasneje, po preteku roka, ne more vplivati na tek zakonskih rokov. Na drugačno (vsebinsko) obravnavo ugovora ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. Gre namreč za pravico, ki se uresničuje (tudi) preko določb ZLV in ureditev roka iz določbe drugega odstavka 98. člena ZLV, ne posega v določbo 43. člena Ustave RS, oziroma ne presega namena ureditve iz tega člena.
ZBPP člen 12, 34, 34/2. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 6/7, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Ker tožena stranka vrednosti premoženja ni ugotovila na način določen v 6. in 7. členu Pravilnika, ampak je ugotovitev vrednosti nepremičnine oprla na podatke GURS, sodišče pojasnjuje, da ti podatki, ki po Zakonu o evidentiranju nepremičnin predstavljajo večnamensko zbirko podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, v času odločanja tožene stranke še niso uradni podatki, ki bi izpolnjevali pogoje za odločanje na podlagi sedmega odstavka 6. člena Pravilnika.