Prvostopenjski organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
denacionalizacija - status denacionaliziranih nepremičnin - višina odškodnine
Situacijski načrt gradbenega okoliša Bled iz leta 1937 ne pomeni spremembe pravnega statusa in ne more biti dokaz, da je bilo podržavljeno zemljišče gradbeno, tudi ob pogoju, če bi obravnaval parcele, ki so predmet denacionalizacijske odločbe.
registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - blagovna znamka
Sodišče se z upravnim organom strinja, da podobnost primerjanih znakov, ki jo upravni organ v izpodbijani odločbi po opravljeni vizualni, slušni in pomenski podobnosti strne v celostni vtis, ni tolikšna, da bi relevantnemu potrošniku ne omogočala identifikacije porekla blaga in storitev, kar je temeljna funkcija znamke. Celosten vtis je namreč tisto, kar v blagovnem prometu predstavlja komunikacijo med ponudnikom blaga in storitev ter relevantnim potrošnikom.
DDV - cenitev davčne osnove - podatki za odmero davka
Cenitev davčne osnove kot podlaga za odmero davka v posebnih primerih iz 113. člena ZDavP-2 ni obvezna, če so za davčno odmero na razpolago ustrezni podatki. Takšni ustrezni podatki so po ugotovitvah davčnega organ tisti, s katerimi razpolaga oziroma jih je predložil tožnik med postopkom: to pa so knjiga gostov, izdani računi in predložena poročila Občini o številu nočitev v zvezi s turistično takso. Na tej podlagi je davčni organ lahko ugotovil podatke, potrebne za izračun davčne obveznosti (DDV), upošteval pa jih je na način, ki je bil kar najbolj ugoden za tožečo stranko.
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da denacionalizacijski upravičenec ob podržavljenju ni imel slovenskega državljanstva (imel je srbsko), ter da vzajemnosti med Slovenijo in Srbijo ni, ni izpolnjen pogoj državljanstva, zato je bilo treba zahtevek za denacionalizacijo zavrniti.
razlastitev - nujni postopek - nadomestno zemljišče - odškodnina
O odškodnini se v razlastitvenem postopku odloči le, če se razlastitveni zavezanec in razlastitveni upravičenec o njej sporazumeta. V obravnavanem primeru takšen sporazum nedvomno ni bil sklenjen; razlastitvena upravičenka je tožniku ponudila denarno odškodnino, tožnik pa je vztrajal pri odškodnini v obliki nadomestnih zemljišč. Prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati, da si ni prizadeval, da stranki skleneta sporazum o odškodnini, še zlasti, ker je ocenil, da so izpolnjeni pogoji za vodenje nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, ki zahteva prednostno obravnavo in odločanje v predpisanih rokih. Ker sporazum o odškodnini ni bil dosežen, je stranki pravilno napotil na sodni postopek določanja odškodnine, sam pa odločil o razlastitvi.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - funkcionalno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča
Tožeči stranki ne v upravnem postopku, ne v tožbi ne specificirata, kateri objekti naj bi bili še, razen restavracije, na parceli, vendar bi bil organ kljub splošnosti navedenega ugovora dolžan razčistiti, na kraju samem z ogledom ali na ustni obravnavi z izvedencem oziroma z zahtevo po pojasnitvi, obstoj teh objektov. Sklicevanje organa na strokovno navodilo Ministrstva za okolje in prostor, v katerem je določeno, da je naloga izvedenca, da izdela geodetski načrt sedanjega stanja z vsemi vrisanimi objekti (legalno in nelegalno zgrajenimi), ki jim je potrebno določiti funkcionalno zemljišče, ni odgovor na postavljen ugovor.
denacionalizacija - prenos nepremičnin v začasno uporabo upravičencu - pogoji za prenos
Določba o prenosu nepremičnine v začasno uporabo upravičenca iz določbe 68. člena ZDen predstavlja institut, katerega namen je priznati denacionalizacijskemu upravičencu določeno upravičenje, še preden je po zaključenem denacionalizacijskem postopku pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (ob pogoju, da je dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnine verjetno izkazana) – tako razlago podpira namen ZDen, ki sistemsko ureja popravo krivic prejšnjim lastnikom podržavljenega premoženja; to pa pomeni, da uporaba pravnega pravila ne more biti odvisna od vprašanja, ali je njegov naslovnik upravičenec ali pa, ker je le-ta pokojni, njegovi pravni nasledniki kot upravičeni za uveljavljanje pravic iz Zden.
denacionalizacija - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija
Člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. Agrarna skupnost je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje agrarne skupnosti nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti.
URS člen 18, 23, 25. ZMZ člen 60, 60/1, 63, 64. Listina EU o temeljnih pravicah člen 18, 19, 47. EKČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - mednarodna zaščita - mladoletnik brez spremstva - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - učinkovito sodno varstvo
Ugotovitev pristojnosti Hrvaške za vsebinsko obravnavanje prošnje iz 60. člena ZMZ ni dejstvo, ki bi nastopilo ipso facto z ugotovitvijo, da se je prosilec pred prihodom v Slovenijo nahajal v Hrvaški, ampak bi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta morala to izkazati z obstojem določenega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, da bo Hrvaška sprejemala prosilce za azil v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države. Samo tako je namreč treba razlagati določilo 60. člena ZMZ, zato da ni ogroženo absolutno načelo nevračanja.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhaja, da bi tožena stranka dala možnost tožniku, da bi pred izdajo odločbe dokazal, da Hrvaška zanj ni varna tretja država. Tožnik sicer to lahko dokazuje ves čas postopka, torej tudi v upravnem sporu, ampak to ne pomeni, da tožena stranka nima obveznosti, da tožnika obvesti, da bo uporabila koncept varne tretje države in da lahko pred izdajo upravnega akta dokazuje, da zanj tretja država ni varna.
Tožena stranka se lahko opre na Odlok o razglasitvi Republike Hrvaške za varno tretjo državo, vendar pa bi morala v takem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na podlagi katerih informacij o stanju v tretji državi je Vlada sprejela odločitev, da je Hrvaška varna tretja država, tako da bi sodišče lahko presojalo odločitev preko kriterijev za oceno informacij o stanju v izvorni državi.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-2, 261, 261/1, 263/1, 163/2.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - ponarejena listina - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Prvostopni organ je razlog za obnovo oprl na razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP in ne na razlog iz 2. točke 1. odstavka istega člena, zato mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja.
sprejem otroka v vrtec - zdravstveni razlogi - pritožbena novota - datum zdravniškega potrdila
V smislu 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi pa se upoštevajo le, če so obstojali v času odločanja na pravi stopnji. Ali so v konkretnem primeru nova dejstva in novi dokazi takrat (odločba je bila izdana 2. 6. 2010) obstojali, zgolj iz dejstva, da zdravniško potrdilo nosi datum 16. 6. 2010, ni mogoče ugotoviti. Potrdilo bi bilo zato treba v nakazani smeri dopolniti.
ZLV člen 100, 100/1, 101, 101/1, 102, 102/2. ZLS člen 15b.
lokalne volitve - volitve župana - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - aktivna legitimacija
V skladu z določilom 1. odstavka 100. člena ZLV ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Navedeno zakonsko določilo torej omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe.
vračilo davka - izpolnitev tuje davčne obveznosti - davek na promet nepremičnin
Skladno s 5. odstavkom 97. člena ZDavP-2 lahko davčno obveznost izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek. Tožnica je po navedeni določbi davčno obveznost zavezanke za davek veljavno izpolnila, če je ob plačilu vedela, da izpolnjuje tujo in ne svoje davčne obveznosti.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - nepravilnost pri delu volilnega odbora - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok
Rok iz drugega odstavka odstavka 98. člena ZLV je prekluzivni rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv in da z iztekom tega roka neuveljavljena pravica ugasne. Tožnik zato, ker je za nepravilnosti izvedel šele kasneje, po preteku roka, ne more vplivati na tek zakonskih rokov. Na drugačno (vsebinsko) obravnavo ugovora ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. Gre namreč za pravico, ki se uresničuje (tudi) preko določb ZLV in ureditev roka iz določbe drugega odstavka 98. člena ZLV, ne posega v določbo 43. člena Ustave RS, oziroma ne presega namena ureditve iz tega člena.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152. ZUS-1 člen 32, 32/2. URS člen 33, 36, 67, 71.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - upravni spor - začasna odredba
V ZGO-1 so natančno določeni pogoji, pod katerimi se nelegalno zgrajen objekt lahko odstrani, zato izdaja izpodbijane odločbe, ki te pogoje izpolnjuje, ne pomeni neustavnega posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in do nedotakljivosti stanovanja.
Vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
Izdaja uporabnega dovoljenja vsebinsko ne predstavlja samostojnega in od veljavnosti gradbenega dovoljenja ločenega postopka, kar pomeni, da mora biti gradbeno dovoljenje v času izdaje uporabnega dovoljenja veljavno.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 1979, nepopolna in torej ni mogoče natančno preveriti lokacijskih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je bila njena dolžnost hraniti vso tehnično dokumentacijo, po kateri je bil objekt zgrajen.