status zaščitene kmetije - pogoji za zaščiteno kmetijo - obseg zaščitene kmetije - solastništvo kmetijskih zemljišč
Organ prve stopnje kot dela kmetije, glede katere je po uradni dolžnosti vodil postopek za preveritev, ali še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG, pravilno ni upošteval nepremičnine s parc. št. 273, vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., ker je pokojni B.B. njen solastnik v deležu do 9293/120420, nepremičnina pa ni v solasti zakonskega para, enega od staršev in otroka, ali posvojenca oziroma njegovega potomca, pač pa so preostali solastniki izven kroga navedenih oseb
URS člen 18, 23, 25. ZMZ člen 60, 60/1, 63, 64. Listina EU o temeljnih pravicah člen 18, 19, 47. EKČP člen 3, 13. ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - mednarodna zaščita - mladoletnik brez spremstva - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - učinkovito sodno varstvo
Ugotovitev pristojnosti Hrvaške za vsebinsko obravnavanje prošnje iz 60. člena ZMZ ni dejstvo, ki bi nastopilo ipso facto z ugotovitvijo, da se je prosilec pred prihodom v Slovenijo nahajal v Hrvaški, ampak bi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta morala to izkazati z obstojem določenega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo, da bo Hrvaška sprejemala prosilce za azil v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države. Samo tako je namreč treba razlagati določilo 60. člena ZMZ, zato da ni ogroženo absolutno načelo nevračanja.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhaja, da bi tožena stranka dala možnost tožniku, da bi pred izdajo odločbe dokazal, da Hrvaška zanj ni varna tretja država. Tožnik sicer to lahko dokazuje ves čas postopka, torej tudi v upravnem sporu, ampak to ne pomeni, da tožena stranka nima obveznosti, da tožnika obvesti, da bo uporabila koncept varne tretje države in da lahko pred izdajo upravnega akta dokazuje, da zanj tretja država ni varna.
Tožena stranka se lahko opre na Odlok o razglasitvi Republike Hrvaške za varno tretjo državo, vendar pa bi morala v takem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na podlagi katerih informacij o stanju v tretji državi je Vlada sprejela odločitev, da je Hrvaška varna tretja država, tako da bi sodišče lahko presojalo odločitev preko kriterijev za oceno informacij o stanju v izvorni državi.
Z izpodbijano odločitvijo tožena stranka ni zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, saj bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je projekt tožeče stranke prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Tudi pritožbeni organ ni odpravil te pomanjkljivosti, saj navaja le, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom Etn-2010.
DDV - cenitev davčne osnove - podatki za odmero davka
Cenitev davčne osnove kot podlaga za odmero davka v posebnih primerih iz 113. člena ZDavP-2 ni obvezna, če so za davčno odmero na razpolago ustrezni podatki. Takšni ustrezni podatki so po ugotovitvah davčnega organ tisti, s katerimi razpolaga oziroma jih je predložil tožnik med postopkom: to pa so knjiga gostov, izdani računi in predložena poročila Občini o številu nočitev v zvezi s turistično takso. Na tej podlagi je davčni organ lahko ugotovil podatke, potrebne za izračun davčne obveznosti (DDV), upošteval pa jih je na način, ki je bil kar najbolj ugoden za tožečo stranko.
Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni poravnala obveznosti po odločbi z dne 12. 7. 2000 in da so te neporavnane obveznosti upoštevane v izračunu ter da so predmet pobota. V tem delu je obrazložitev v nasprotju z izrekom odločbe (II. točka izreka), saj se le-ta na odločbo z dne 12. 7. 2000 ne sklicuje. Načeloma je pobot pri davčnem zavezancu dopusten, vendar pa sodišče navedene odločitve ne more preizkusiti.
Zavod je z dopisom z dne 28. 11. 2003 tožeči stranki sporočil, da ji, ker ni vrnila podpisanih odločb, subvencije ne more obračunati, in je s tem postopek zaključil. Tega dopisa ni mogoče šteti za odločbo, saj ne zadosti oblikovni zahtevi za takšen akt, in nima vseh sestavnih delov odločbe (predvsem nima pravnega pouka).
Prvostopenjski organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je treba uporabiti določbe ZDavP-2, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da denacionalizacijski upravičenec ob podržavljenju ni imel slovenskega državljanstva (imel je srbsko), ter da vzajemnosti med Slovenijo in Srbijo ni, ni izpolnjen pogoj državljanstva, zato je bilo treba zahtevek za denacionalizacijo zavrniti.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - višina odškodnine za vlaganje v stanovanje - obresti
Besedilo „v celoti“ se ne nanaša na nepremičnino, pač pa na vlaganja. Razen tega je naslovnik, katerega vračilo vlaganj določba 7. odstavka 25. člena ZDen ureja, fizična oseba, ki je v nepremičnino vlagala, torej je v tem kontekstu mišljena nepremičnina, v katero je ta oseba vlagala.
Obresti za odškodnino po 25. členu ZDen, ki jo morajo plačati denacionalizacijski upravičenci, so enake kot za zavezanca SOD.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - pritožbena novota
V upravnem spisu ni podatka, da bi tožnica v času agresije na Slovenijo delovala v specializiranih enotah civilne zaščite, saj njenega imena na teh spiskih ni. Prav tako pa iz spisa ne izhaja, da bi bila kakšna dokumentacija v zvezi s tem uničena, kot v tožbi navaja tožnica. Slednja je bila z ugotovitvami prvostopnega organa seznanjena. Kljub temu pa vse do izdaje izpodbijane odločbe drugih dokazov, s katerimi bi dokazovala, da je bila članica specializirane enote civilne zaščite, ni predložila, niti ni predlagala izvedbe kakšnega drugega dokaza, prav tako pa ni predlagala oziroma predložila nobenega dokaza v zvezi z v tožbi zatrjevanim uničenjem uradnih evidenc.
razlastitev - nujni postopek - nadomestno zemljišče - odškodnina
O odškodnini se v razlastitvenem postopku odloči le, če se razlastitveni zavezanec in razlastitveni upravičenec o njej sporazumeta. V obravnavanem primeru takšen sporazum nedvomno ni bil sklenjen; razlastitvena upravičenka je tožniku ponudila denarno odškodnino, tožnik pa je vztrajal pri odškodnini v obliki nadomestnih zemljišč. Prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati, da si ni prizadeval, da stranki skleneta sporazum o odškodnini, še zlasti, ker je ocenil, da so izpolnjeni pogoji za vodenje nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, ki zahteva prednostno obravnavo in odločanje v predpisanih rokih. Ker sporazum o odškodnini ni bil dosežen, je stranki pravilno napotil na sodni postopek določanja odškodnine, sam pa odločil o razlastitvi.
sprejem otroka v vrtec - zdravstveni razlogi - pritožbena novota - datum zdravniškega potrdila
V smislu 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi pa se upoštevajo le, če so obstojali v času odločanja na pravi stopnji. Ali so v konkretnem primeru nova dejstva in novi dokazi takrat (odločba je bila izdana 2. 6. 2010) obstojali, zgolj iz dejstva, da zdravniško potrdilo nosi datum 16. 6. 2010, ni mogoče ugotoviti. Potrdilo bi bilo zato treba v nakazani smeri dopolniti.
vračilo davka - izpolnitev tuje davčne obveznosti - davek na promet nepremičnin
Skladno s 5. odstavkom 97. člena ZDavP-2 lahko davčno obveznost izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek. Tožnica je po navedeni določbi davčno obveznost zavezanke za davek veljavno izpolnila, če je ob plačilu vedela, da izpolnjuje tujo in ne svoje davčne obveznosti.
ZLV člen 100, 100/1, 101, 101/1, 102, 102/2. ZLS člen 15b.
lokalne volitve - volitve župana - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - aktivna legitimacija
V skladu z določilom 1. odstavka 100. člena ZLV ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Navedeno zakonsko določilo torej omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - nepravilnost pri delu volilnega odbora - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok
Rok iz drugega odstavka odstavka 98. člena ZLV je prekluzivni rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv in da z iztekom tega roka neuveljavljena pravica ugasne. Tožnik zato, ker je za nepravilnosti izvedel šele kasneje, po preteku roka, ne more vplivati na tek zakonskih rokov. Na drugačno (vsebinsko) obravnavo ugovora ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na določbo 43. člena Ustave RS. Gre namreč za pravico, ki se uresničuje (tudi) preko določb ZLV in ureditev roka iz določbe drugega odstavka 98. člena ZLV, ne posega v določbo 43. člena Ustave RS, oziroma ne presega namena ureditve iz tega člena.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje leta 1979, nepopolna in torej ni mogoče natančno preveriti lokacijskih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je bila njena dolžnost hraniti vso tehnično dokumentacijo, po kateri je bil objekt zgrajen.
Izdaja uporabnega dovoljenja vsebinsko ne predstavlja samostojnega in od veljavnosti gradbenega dovoljenja ločenega postopka, kar pomeni, da mora biti gradbeno dovoljenje v času izdaje uporabnega dovoljenja veljavno.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - izvršbe na mesečni dohodek
Tožnica višini prejemka, na katerega osnovi je bil izračunan njen povprečni mesečni dohodek, ne oporeka, navaja samo podatek, da gre za znesek, ki je obremenjen z odtegljaji iz naslova zapadlih dolgov. Tožnica s takšnimi navedbami ne more uspeti, saj teh odtegljajev ne tožena stranka, ne sodišče ne more upoštevati pri odločanju, ali je izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.