carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti.
Ugotovitev upravnega organa temelji na pravilni uporabi načela proste presoje dokazov. Upravni organ je v postopku pridobil vse v 26. a. členu ZZZiv zahtevane listine, pridobil je tudi izjavo lastnika psa in prič. S tem je bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem so bile upoštevane in dokazno ovrednotene prej navedene izjave.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.
Uredba o predpisanih zahtevah ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6, 6/3. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla člen 9, 9/1, 9/1-1. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2006 člen 31, 31/3. Program razvoja podeželja za RS 2004-2006 poglavje 9.2.1.
kmetijstvo - neposredna plačila - kršitev načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju - znižanje plačil
Ker je bilo s pravnomočno odločbo, izdano v inšpekcijskem postopku, ugotovljeno, da je tožnik kršil zahteve dobre kmetijske prakse pri gnojenju, je bil tožniku utemeljeno izrečen ukrep znižanja neposrednih plačil.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (2006) člen 2.
javni razpis - sofinanciranje obnove športno turistične infrastrukture - finančna konstrukcija - sredstva za plačilo DDV
Glede na pogoje iz točke 3.2.2. javnega razpisa mora biti finančna konstrukcija taka, da je iz nje razvidno, da ima prijavitelj zagotovljena vsa ostala sredstva, tudi za plačilo DDV, ki je neupravičen strošek, torej takšen, ki se bo v končni posledici izkazal zgolj za prehoden, ne pa končen strošek. Tudi Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ v 30. točki 2. člena, pod razlago pojma ocena vrednosti projekta, izrecno določa, da gre za investicijske stroške, skupaj z upoštevanjem DDV in drugimi izdatki.
zemljiški kataster - ureditev meje - postopek evidentiranja meje - postopek evidentiranja izravnanega dela meje
Kriterija urejanja meje po močnejši pravici, ki ga omenjata v tožbi, ni mogoče upoštevati v postopku, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu. Na podlagi močnejše pravice se meja ureja v sodnem postopku (tak postopek lahko tožnika sprožita pri pristojnem sodišču ne glede na izveden upravni postopek).
Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec od svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jo bo uporabil za namene svojih obdavčljivih transakcij. Tožnik sme od svoje davčne obveznosti odbiti samo DDV, ki ga je upnikom, razvrščenim v razred C, dolžan plačati pod pogoji prisilne poravnave (torej v vrednosti 20 %). Tožnik pa je od svoje davčne obveznosti odbijal vstopni DDV v višjem znesku, kot je znesek, do katerega je bil upravičen v skladu z 2. odstavkom 40. člena ZDDV.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodna odločba - - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - obvestilo strankam o spremembi
V primeru, da geodetska uprava ugodi predlogu, torej da evidentirana sprememba v zemljiškem katastru sledi sodni odločbi, geodetska uprava le obvesti lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo. Upravni organ, ko pridobi predlog sodišča s sodbo in elaboratom, zgolj presoja, ali elaborat temelji na pravnomočni sodni odločbi in ali omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/200/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 24/4, 50.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - deklarant
Tožnik je dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima, ter zato ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, tembolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja po spornih odpisih vrnjen.
zemljiški kataster - ureditev meje - relevantni predpis - izjava o strinjanju s potekom meje
Ker tožnica ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil, ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik možnost nastanka težko popravljive škode zgolj pavšalno zatrjuje, ni pa predložil nobenega dokaza o tem. Ker gre v zadevi za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za finančna sredstva, to ne predstavlja nepopravljive škode, pri čemer tudi ne gre za znatna finančna sredstva. Po drugi strani bi po mnenju sodišča neizvršitev izpodbijanega akta bila v nasprotju z javno koristjo, ki temelji na ZOFVI in ki je v tem, da je na razpisu po zakonitem postopku izbran kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
URS člen 3, 3/2, 44. ZUS-1 člen 32, 66, 66/2, 66/3.
težko popravljiva škoda - poseg v človekove pravice - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - prekinitev postopka volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta
S tem, ko je tožena stranka z izpodbijanim sklepom postopek volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta prekinila brez pravne podlage, je neupravičeno posegla v tožnikovi ustavni pravici iz drugega odstavka 3. člena in 44. člena Ustave Republike Slovenije.
Roki za izvedbo volilnih opravil v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije že tečejo. Zato bi bila težko popravljiva škoda, ki bi nastala tožniku v primeru, ko se postopek volilnih opravil ne bi nemudoma nadaljeval in torej volitev ne bi bilo mogoče izvesti.
javni razpis - dodelitev sredstev iz proračuna - javnopravna stvar - smiselna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Dodeljevanje sredstev, subvencij in drugih oblik državne pomoči iz proračuna je po ustaljeni sodni praksi javnopravna stvar, zato je v teh postopkih treba smiselno uporabiti določila ZUP.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova sodne takse
Ker gre v konkretnem primeru za odpis obveznosti iz naslova neplačane sodne takse, za katero pa davčna služba vodi le postopek izvršbe, se je upravni organ pravilno izrekel za nepristojnega za odločanje o vlogi za odpis obveznosti.
URS člen 42. ZDru-1 člen 3, 3/2, 26, 41, 41/1, 41/3.
društvo - pogoji za prepoved delovanja društva - opravljanje pridobitne dejavnosti
Za izdajo sodne odločbe o prepovedi delovanja društva mora biti izkazano, da je društvo opravljalo pridobitno dejavnost od ustanovitve društva pa do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 11, 11/2, 10, 10/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - podpora za krčitev vinograda - postopek meritve površine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obseg površine vinograda, ki je predmet izkrčitve, je bistven za odločanje o odobritvi podpore, vendar sodišče podatka, da je izmerjena površina vinograda premajhna, na podlagi izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih ni moglo preveriti.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve po 1. odstavku 216. člena ZGO-1 je lastnik objekta, v primeru večstanovanjske stavbe pa eden od njenih solastnikov oziroma lastnik posameznega dela stavbe. Pri slednjem to pomeni, da imajo pravico udeleževati se postopka tudi tisti solastniki stavbe, ki take zahteve sicer niso vložili.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 251, 251/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1.
upravni spor - tožnik - delno gradbeno dovoljenje - pravica graditi - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe
Tožnika ni mogoče šteti za aktivno legitimiranega za vložitev tožbe zoper gradbeni dovoljenji, saj je v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Za kakšna dokazila gre in kakšno pravico na zemljiščih posega izkazujejo, kar šele bi omogočalo oceno o tem, ali je izkazana pravica graditi na tožnikovih zemljiščih, pa v obrazložitvi ni konkretizirano.
Toženka ne navaja dejstev, ki izhajajo iz predloženega PGD, in določb predpisov, v skladu s katerimi mora biti projekt, kar ponovno ne omogoča preizkusa, ali je v obravnavani zadevi projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
Z dopolnjevanjem razlogov šele v upravnem sporu je namreč tožniku odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic. Popolna obrazložitev je še zlasti pomembna v primeru enostopenjskega postopka, kot je obravnavani, ko odprava napak, ki je sicer omogočena v pritožbenem postopku, ni mogoča, in ko stranki v postopku pred izdajo upravnega akta ni bila dana možnost, da se v zadevi izjavi.
ZGO-1 člen 191, 191/1. ZUN člen 26, 26/1, 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a, 33a/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju občine Ruše (2000) člen 6, 17, 17-2, 18, 19.
enotno dovoljenje za gradnjo - namembnost objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Sprememba namembnosti pomeni poseg v že obstoječ (zgrajen) objekt, zaradi česar določbe 2. alineje 17. člena PUP, ki na celotnem območju dovoljuje spreminjanje namembnosti pod tam navedenimi pogoji, v obravnavanem primeru, ko gre za novogradnjo, ni mogoče uporabiti.
Skladnost predlaganega posega v prostor z določbami PUP je pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.
Odločitev o zavrženju zahtevka v obravnavani zadevi ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijanega sklepa, saj si tožeča stranka z odločitvijo o zavrnitvi njenega zahtevka v ponovnem postopku ne bi v ničemer izboljšala svojega pravnega položaja.
Že na prvi pogled je očitno, da glede na obseg sanacije iz zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, predlagana sanacija kamnoloma v nobenem njenem elementu ne predstavlja gradnje v smislu 1. odstavka 1. člena ZGO-1.