ZEN člen 8, 8/1, 8/5. ZZKat člen 8, 16. ZUP člen 229, 260.
obnova postopka - dopustnost obnove postopka - pritožba - dopustnost pritožbe - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravna odločba
Ker z obvestilom o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, obvestilo ne predstavlja upravne odločbe, zoper katero bi bila mogoča pritožba, predlagati pa tudi ni mogoče obnove postopka, v katerem je bilo obvestilo izdano.
Po prvi točki drugega odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan, ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Po tretjem odstavku 95. člena ZDavP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je dokazno breme trditev, s katerimi uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, na strani zavezanca za davek. Praviloma je davčni zavezanec svoje trditve po 96. členu ZDavP-1 dokazoval s pisno dokumentacijo ter s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s predpisi, lahko pa je predlagal tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.).
zemljiški kataster - ureditev meje - relevantni predpis - izjava o strinjanju s potekom meje
Ker tožnica ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil, ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/200/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 24/4, 50.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - deklarant
Tožnik je dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima, ter zato ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, tembolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja po spornih odpisih vrnjen.
Ugotovitev upravnega organa temelji na pravilni uporabi načela proste presoje dokazov. Upravni organ je v postopku pridobil vse v 26. a. členu ZZZiv zahtevane listine, pridobil je tudi izjavo lastnika psa in prič. S tem je bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem so bile upoštevane in dokazno ovrednotene prej navedene izjave.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (2006) člen 2.
javni razpis - sofinanciranje obnove športno turistične infrastrukture - finančna konstrukcija - sredstva za plačilo DDV
Glede na pogoje iz točke 3.2.2. javnega razpisa mora biti finančna konstrukcija taka, da je iz nje razvidno, da ima prijavitelj zagotovljena vsa ostala sredstva, tudi za plačilo DDV, ki je neupravičen strošek, torej takšen, ki se bo v končni posledici izkazal zgolj za prehoden, ne pa končen strošek. Tudi Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ v 30. točki 2. člena, pod razlago pojma ocena vrednosti projekta, izrecno določa, da gre za investicijske stroške, skupaj z upoštevanjem DDV in drugimi izdatki.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec od svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitev uporabil oziroma jo bo uporabil za namene svojih obdavčljivih transakcij. Tožnik sme od svoje davčne obveznosti odbiti samo DDV, ki ga je upnikom, razvrščenim v razred C, dolžan plačati pod pogoji prisilne poravnave (torej v vrednosti 20 %). Tožnik pa je od svoje davčne obveznosti odbijal vstopni DDV v višjem znesku, kot je znesek, do katerega je bil upravičen v skladu z 2. odstavkom 40. člena ZDDV.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik možnost nastanka težko popravljive škode zgolj pavšalno zatrjuje, ni pa predložil nobenega dokaza o tem. Ker gre v zadevi za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za finančna sredstva, to ne predstavlja nepopravljive škode, pri čemer tudi ne gre za znatna finančna sredstva. Po drugi strani bi po mnenju sodišča neizvršitev izpodbijanega akta bila v nasprotju z javno koristjo, ki temelji na ZOFVI in ki je v tem, da je na razpisu po zakonitem postopku izbran kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
URS člen 3, 3/2, 44. ZUS-1 člen 32, 66, 66/2, 66/3.
težko popravljiva škoda - poseg v človekove pravice - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - prekinitev postopka volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta
S tem, ko je tožena stranka z izpodbijanim sklepom postopek volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta prekinila brez pravne podlage, je neupravičeno posegla v tožnikovi ustavni pravici iz drugega odstavka 3. člena in 44. člena Ustave Republike Slovenije.
Roki za izvedbo volilnih opravil v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije že tečejo. Zato bi bila težko popravljiva škoda, ki bi nastala tožniku v primeru, ko se postopek volilnih opravil ne bi nemudoma nadaljeval in torej volitev ne bi bilo mogoče izvesti.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova sodne takse
Ker gre v konkretnem primeru za odpis obveznosti iz naslova neplačane sodne takse, za katero pa davčna služba vodi le postopek izvršbe, se je upravni organ pravilno izrekel za nepristojnega za odločanje o vlogi za odpis obveznosti.
javni razpis - dodelitev sredstev iz proračuna - javnopravna stvar - smiselna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Dodeljevanje sredstev, subvencij in drugih oblik državne pomoči iz proračuna je po ustaljeni sodni praksi javnopravna stvar, zato je v teh postopkih treba smiselno uporabiti določila ZUP.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 11, 11/2, 10, 10/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - podpora za krčitev vinograda - postopek meritve površine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obseg površine vinograda, ki je predmet izkrčitve, je bistven za odločanje o odobritvi podpore, vendar sodišče podatka, da je izmerjena površina vinograda premajhna, na podlagi izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih ni moglo preveriti.
URS člen 42. ZDru-1 člen 3, 3/2, 26, 41, 41/1, 41/3.
društvo - pogoji za prepoved delovanja društva - opravljanje pridobitne dejavnosti
Za izdajo sodne odločbe o prepovedi delovanja društva mora biti izkazano, da je društvo opravljalo pridobitno dejavnost od ustanovitve društva pa do vložitve tožbe v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 251, 251/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1.
upravni spor - tožnik - delno gradbeno dovoljenje - pravica graditi - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe
Tožnika ni mogoče šteti za aktivno legitimiranega za vložitev tožbe zoper gradbeni dovoljenji, saj je v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Za kakšna dokazila gre in kakšno pravico na zemljiščih posega izkazujejo, kar šele bi omogočalo oceno o tem, ali je izkazana pravica graditi na tožnikovih zemljiščih, pa v obrazložitvi ni konkretizirano.
Toženka ne navaja dejstev, ki izhajajo iz predloženega PGD, in določb predpisov, v skladu s katerimi mora biti projekt, kar ponovno ne omogoča preizkusa, ali je v obravnavani zadevi projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
Z dopolnjevanjem razlogov šele v upravnem sporu je namreč tožniku odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic. Popolna obrazložitev je še zlasti pomembna v primeru enostopenjskega postopka, kot je obravnavani, ko odprava napak, ki je sicer omogočena v pritožbenem postopku, ni mogoča, in ko stranki v postopku pred izdajo upravnega akta ni bila dana možnost, da se v zadevi izjavi.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve po 1. odstavku 216. člena ZGO-1 je lastnik objekta, v primeru večstanovanjske stavbe pa eden od njenih solastnikov oziroma lastnik posameznega dela stavbe. Pri slednjem to pomeni, da imajo pravico udeleževati se postopka tudi tisti solastniki stavbe, ki take zahteve sicer niso vložili.
ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 274, 277, 277/2, 281, 281/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ne na podlagi določb 2. odstavka 281. člena ZUP, ki določa pravne posledice razveljavitve odločbe, ne na podlagi katere druge določbe ZUP, razveljavitve ni mogoče enačiti z zavrnitvijo zahteve tožečih strank. V določbi 2. odstavka 277. člena ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP, če ta ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 5. člena ZUS-1.
Odločitev o zavrženju zahtevka v obravnavani zadevi ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijanega sklepa, saj si tožeča stranka z odločitvijo o zavrnitvi njenega zahtevka v ponovnem postopku ne bi v ničemer izboljšala svojega pravnega položaja.
Že na prvi pogled je očitno, da glede na obseg sanacije iz zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, predlagana sanacija kamnoloma v nobenem njenem elementu ne predstavlja gradnje v smislu 1. odstavka 1. člena ZGO-1.