carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti.
ZDavP-2 člen 381, 381/2. ZDDPO-2 člen 48, 49, 53. ZGD-1 člen 591.
davek od dobička pravnih oseb - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev
Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
ZVet člen 62. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije in o postopku njihove verifikacije in preverjanja člen 23, 23/3.
veterinarska dejavnost - verifikacija veterinarske dejavnosti
Prvostopenjski organ je ravnal nezakonito, ko je izdal odločbo pred potekom roka za odpravo pomanjkljivosti.
denacionalizacija - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo
Tožeča stranka ni izkazala, da je predlog za obnovo postopka, končanega z delno odločbo z dne 20. 5. 2009, vložila pravočasno, kot ji to nalaga zakon. Te svoje dokazne obveznosti se ne more razbremeniti z ugotovitvijo upravnega organa, da v spisih ni vročilnice o vročitvi te odločbe, niti ni razvidno, da ji je bila odločba vročena. Že iz njenega predloga za obnovo postopka izhaja dejstvo, da ji je bila ta odločba dostopna oziroma je za njeno izdajo vedela. Na njej pa je bilo dokazno breme, da izkaže, da je predlog vložila v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila ta odločba izdana.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek s sklepom ustavi.
Sodišče je o stroških odločalo na podlagi 1. odstavka 25. člena ZUS-1, ki temelji na kriteriju uspeha strank v pravdi. Tožnik v sporu ni uspel, saj je bila njegova pritožba zavrnjena, zato mu ne gre povračilo stroškov po ZPP.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - plovila za šport in razvedrilo
Po 1. točki 6. odstavka 40. člena ZDDV davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo.
Ugotovitev upravnega organa temelji na pravilni uporabi načela proste presoje dokazov. Upravni organ je v postopku pridobil vse v 26. a. členu ZZZiv zahtevane listine, pridobil je tudi izjavo lastnika psa in prič. S tem je bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem so bile upoštevane in dokazno ovrednotene prej navedene izjave.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta opira na odlok o ustanovitvi tožeče stranke, ki njenih zbirk ne našteva taksativno, drugih razlogov o dejstvih, ki lahko vplivajo na presojo, ali njene zbirke presegajo občinski pomen, na kar je oprl odločitev, pa ne navaja, zato sodišče ne more preizkusiti, kako je uporabil določbo 95. člena ZVKD-1, da imajo pri podelitvi pooblastil prednost muzeji, katerih ustanovitelji so občine, in ki presegajo občinski občinski pomen oziroma zadovoljujejo tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik možnost nastanka težko popravljive škode zgolj pavšalno zatrjuje, ni pa predložil nobenega dokaza o tem. Ker gre v zadevi za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za finančna sredstva, to ne predstavlja nepopravljive škode, pri čemer tudi ne gre za znatna finančna sredstva. Po drugi strani bi po mnenju sodišča neizvršitev izpodbijanega akta bila v nasprotju z javno koristjo, ki temelji na ZOFVI in ki je v tem, da je na razpisu po zakonitem postopku izbran kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
URS člen 3, 3/2, 44. ZUS-1 člen 32, 66, 66/2, 66/3.
težko popravljiva škoda - poseg v človekove pravice - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - prekinitev postopka volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta
S tem, ko je tožena stranka z izpodbijanim sklepom postopek volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta prekinila brez pravne podlage, je neupravičeno posegla v tožnikovi ustavni pravici iz drugega odstavka 3. člena in 44. člena Ustave Republike Slovenije.
Roki za izvedbo volilnih opravil v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije že tečejo. Zato bi bila težko popravljiva škoda, ki bi nastala tožniku v primeru, ko se postopek volilnih opravil ne bi nemudoma nadaljeval in torej volitev ne bi bilo mogoče izvesti.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova sodne takse
Ker gre v konkretnem primeru za odpis obveznosti iz naslova neplačane sodne takse, za katero pa davčna služba vodi le postopek izvršbe, se je upravni organ pravilno izrekel za nepristojnega za odločanje o vlogi za odpis obveznosti.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 11, 11/2, 10, 10/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - podpora za krčitev vinograda - postopek meritve površine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obseg površine vinograda, ki je predmet izkrčitve, je bistven za odločanje o odobritvi podpore, vendar sodišče podatka, da je izmerjena površina vinograda premajhna, na podlagi izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih ni moglo preveriti.
javni razpis - dodelitev sredstev iz proračuna - javnopravna stvar - smiselna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Dodeljevanje sredstev, subvencij in drugih oblik državne pomoči iz proračuna je po ustaljeni sodni praksi javnopravna stvar, zato je v teh postopkih treba smiselno uporabiti določila ZUP.
URS člen 42. ZDru-1 člen 3, 3/2, 26, 41, 41/1, 41/3.
društvo - pogoji za prepoved delovanja društva - opravljanje pridobitne dejavnosti
Za izdajo sodne odločbe o prepovedi delovanja društva mora biti izkazano, da je društvo opravljalo pridobitno dejavnost od ustanovitve društva pa do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve po 1. odstavku 216. člena ZGO-1 je lastnik objekta, v primeru večstanovanjske stavbe pa eden od njenih solastnikov oziroma lastnik posameznega dela stavbe. Pri slednjem to pomeni, da imajo pravico udeleževati se postopka tudi tisti solastniki stavbe, ki take zahteve sicer niso vložili.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 251, 251/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1.
upravni spor - tožnik - delno gradbeno dovoljenje - pravica graditi - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe
Tožnika ni mogoče šteti za aktivno legitimiranega za vložitev tožbe zoper gradbeni dovoljenji, saj je v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Za kakšna dokazila gre in kakšno pravico na zemljiščih posega izkazujejo, kar šele bi omogočalo oceno o tem, ali je izkazana pravica graditi na tožnikovih zemljiščih, pa v obrazložitvi ni konkretizirano.
Toženka ne navaja dejstev, ki izhajajo iz predloženega PGD, in določb predpisov, v skladu s katerimi mora biti projekt, kar ponovno ne omogoča preizkusa, ali je v obravnavani zadevi projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
Z dopolnjevanjem razlogov šele v upravnem sporu je namreč tožniku odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic. Popolna obrazložitev je še zlasti pomembna v primeru enostopenjskega postopka, kot je obravnavani, ko odprava napak, ki je sicer omogočena v pritožbenem postopku, ni mogoča, in ko stranki v postopku pred izdajo upravnega akta ni bila dana možnost, da se v zadevi izjavi.
ZGO-1 člen 191, 191/1. ZUN člen 26, 26/1, 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a, 33a/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju občine Ruše (2000) člen 6, 17, 17-2, 18, 19.
enotno dovoljenje za gradnjo - namembnost objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Sprememba namembnosti pomeni poseg v že obstoječ (zgrajen) objekt, zaradi česar določbe 2. alineje 17. člena PUP, ki na celotnem območju dovoljuje spreminjanje namembnosti pod tam navedenimi pogoji, v obravnavanem primeru, ko gre za novogradnjo, ni mogoče uporabiti.
Skladnost predlaganega posega v prostor z določbami PUP je pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.
Odločitev o zavrženju zahtevka v obravnavani zadevi ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijanega sklepa, saj si tožeča stranka z odločitvijo o zavrnitvi njenega zahtevka v ponovnem postopku ne bi v ničemer izboljšala svojega pravnega položaja.
Že na prvi pogled je očitno, da glede na obseg sanacije iz zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, predlagana sanacija kamnoloma v nobenem njenem elementu ne predstavlja gradnje v smislu 1. odstavka 1. člena ZGO-1.