odprava odločbe po nadzorstveni pravici - potek roka
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (2006) člen 2.
javni razpis - sofinanciranje obnove športno turistične infrastrukture - finančna konstrukcija - sredstva za plačilo DDV
Glede na pogoje iz točke 3.2.2. javnega razpisa mora biti finančna konstrukcija taka, da je iz nje razvidno, da ima prijavitelj zagotovljena vsa ostala sredstva, tudi za plačilo DDV, ki je neupravičen strošek, torej takšen, ki se bo v končni posledici izkazal zgolj za prehoden, ne pa končen strošek. Tudi Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ v 30. točki 2. člena, pod razlago pojma ocena vrednosti projekta, izrecno določa, da gre za investicijske stroške, skupaj z upoštevanjem DDV in drugimi izdatki.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/200/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 24/4, 50.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - deklarant
Tožnik je dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima, ter zato ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, tembolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja po spornih odpisih vrnjen.
Uredba o predpisanih zahtevah ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6, 6/3. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla člen 9, 9/1, 9/1-1. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2006 člen 31, 31/3. Program razvoja podeželja za RS 2004-2006 poglavje 9.2.1.
kmetijstvo - neposredna plačila - kršitev načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju - znižanje plačil
Ker je bilo s pravnomočno odločbo, izdano v inšpekcijskem postopku, ugotovljeno, da je tožnik kršil zahteve dobre kmetijske prakse pri gnojenju, je bil tožniku utemeljeno izrečen ukrep znižanja neposrednih plačil.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - plovila za šport in razvedrilo
Po 1. točki 6. odstavka 40. člena ZDDV davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in nadaljnjo prodajo.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodna odločba - - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - obvestilo strankam o spremembi
V primeru, da geodetska uprava ugodi predlogu, torej da evidentirana sprememba v zemljiškem katastru sledi sodni odločbi, geodetska uprava le obvesti lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo. Upravni organ, ko pridobi predlog sodišča s sodbo in elaboratom, zgolj presoja, ali elaborat temelji na pravnomočni sodni odločbi in ali omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru.
zemljiški kataster - ureditev meje - relevantni predpis - izjava o strinjanju s potekom meje
Ker tožnica ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil, ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.
Po prvi točki drugega odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan, ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Po tretjem odstavku 95. člena ZDavP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je dokazno breme trditev, s katerimi uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, na strani zavezanca za davek. Praviloma je davčni zavezanec svoje trditve po 96. členu ZDavP-1 dokazoval s pisno dokumentacijo ter s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s predpisi, lahko pa je predlagal tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.).
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3., 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik možnost nastanka težko popravljive škode zgolj pavšalno zatrjuje, ni pa predložil nobenega dokaza o tem. Ker gre v zadevi za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za finančna sredstva, to ne predstavlja nepopravljive škode, pri čemer tudi ne gre za znatna finančna sredstva. Po drugi strani bi po mnenju sodišča neizvršitev izpodbijanega akta bila v nasprotju z javno koristjo, ki temelji na ZOFVI in ki je v tem, da je na razpisu po zakonitem postopku izbran kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
URS člen 3, 3/2, 44. ZUS-1 člen 32, 66, 66/2, 66/3.
težko popravljiva škoda - poseg v človekove pravice - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - prekinitev postopka volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta
S tem, ko je tožena stranka z izpodbijanim sklepom postopek volilnih opravil za volitve članov občinskega sveta prekinila brez pravne podlage, je neupravičeno posegla v tožnikovi ustavni pravici iz drugega odstavka 3. člena in 44. člena Ustave Republike Slovenije.
Roki za izvedbo volilnih opravil v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije že tečejo. Zato bi bila težko popravljiva škoda, ki bi nastala tožniku v primeru, ko se postopek volilnih opravil ne bi nemudoma nadaljeval in torej volitev ne bi bilo mogoče izvesti.
URS člen 42. ZDru-1 člen 3, 3/2, 26, 41, 41/1, 41/3.
društvo - pogoji za prepoved delovanja društva - opravljanje pridobitne dejavnosti
Za izdajo sodne odločbe o prepovedi delovanja društva mora biti izkazano, da je društvo opravljalo pridobitno dejavnost od ustanovitve društva pa do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 11, 11/2, 10, 10/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - podpora za krčitev vinograda - postopek meritve površine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obseg površine vinograda, ki je predmet izkrčitve, je bistven za odločanje o odobritvi podpore, vendar sodišče podatka, da je izmerjena površina vinograda premajhna, na podlagi izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih ni moglo preveriti.
javni razpis - dodelitev sredstev iz proračuna - javnopravna stvar - smiselna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Dodeljevanje sredstev, subvencij in drugih oblik državne pomoči iz proračuna je po ustaljeni sodni praksi javnopravna stvar, zato je v teh postopkih treba smiselno uporabiti določila ZUP.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova sodne takse
Ker gre v konkretnem primeru za odpis obveznosti iz naslova neplačane sodne takse, za katero pa davčna služba vodi le postopek izvršbe, se je upravni organ pravilno izrekel za nepristojnega za odločanje o vlogi za odpis obveznosti.
ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 274, 277, 277/2, 281, 281/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ne na podlagi določb 2. odstavka 281. člena ZUP, ki določa pravne posledice razveljavitve odločbe, ne na podlagi katere druge določbe ZUP, razveljavitve ni mogoče enačiti z zavrnitvijo zahteve tožečih strank. V določbi 2. odstavka 277. člena ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP, če ta ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 5. člena ZUS-1.
Odločitev o zavrženju zahtevka v obravnavani zadevi ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijanega sklepa, saj si tožeča stranka z odločitvijo o zavrnitvi njenega zahtevka v ponovnem postopku ne bi v ničemer izboljšala svojega pravnega položaja.
Že na prvi pogled je očitno, da glede na obseg sanacije iz zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, predlagana sanacija kamnoloma v nobenem njenem elementu ne predstavlja gradnje v smislu 1. odstavka 1. člena ZGO-1.
ZGO-1 člen 191, 191/1. ZUN člen 26, 26/1, 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a, 33a/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju občine Ruše (2000) člen 6, 17, 17-2, 18, 19.
enotno dovoljenje za gradnjo - namembnost objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Sprememba namembnosti pomeni poseg v že obstoječ (zgrajen) objekt, zaradi česar določbe 2. alineje 17. člena PUP, ki na celotnem območju dovoljuje spreminjanje namembnosti pod tam navedenimi pogoji, v obravnavanem primeru, ko gre za novogradnjo, ni mogoče uporabiti.
Skladnost predlaganega posega v prostor z določbami PUP je pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve po 1. odstavku 216. člena ZGO-1 je lastnik objekta, v primeru večstanovanjske stavbe pa eden od njenih solastnikov oziroma lastnik posameznega dela stavbe. Pri slednjem to pomeni, da imajo pravico udeleževati se postopka tudi tisti solastniki stavbe, ki take zahteve sicer niso vložili.