ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZDavP-2 člen 87, 87/2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog izvršbe
Po določbi 2. odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ lahko davčno izvršbo odloži le po uradni dolžnosti. Stranka (davčni zavezanec) ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu izvršbe po navedeni določbi ZDavP-2. Zato je bila tovrstna tožnikova zahteva pravilno zavržena na podlagi 2. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.
koncesija - molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča
Ker gre za upravni spor zaradi molka organa, je sodišče presojalo le, ali so podane okoliščine, ki se nanašajo na obstoj procesnih predpostavk, potrebnih za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Določila 1. odstavka 69. člena ZUS-1 ni mogoče razlagati tako, da bi moralo sodišče upravnemu organu narekovati tudi vsebino njegove odločitve, saj bi s tem poseglo v njegove pristojnosti. Sodišče se ne more opredeljevati do tega, kako bo tožena stranka odločila o predlogu za obnovo postopka.
URS člen 15, 15/2, 15/3, 23, 23/1, 33, 67, 71, 71/2, 125. ZKZ člen 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/1, 33, 33/1, 107. Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar člen 2.
pravica do zasebne lastnine - uživanje lastnine - funkcija lastnine - posebno varstvo kmetijskih zemljišč - status kmetijskih zemljišč - namen kmetijskih zemljišč - neobdelovalna kmetijska zemljišča - pojem obdelovanja - dober gospodar
Tako kot Ustavno sodišče mora tudi Upravno sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je predpisan način uresničevanja človekove pravice ter na zakonski podlagi izrečen inšpekcijski ukrep že prerasel v omejevanje ustavne pravice.
Obravnavana zadeva odpira ključno vprašanje, ali je zakonodajalec sploh predpisal možnost, da pristojni inšpektor naloži vsakemu lastniku (zakupniku ali uporabniku), da obdeluje kmetijsko zemljišče v tem smislu, da se dejansko ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo) na določenem kmetijskem zemljišču, četudi lastnik (zakupnik ali uporabnik) nima tega interesa ali zmožnosti, ali pa morebiti iz ZKZ izhaja razmejitev med tistimi, ki so obdelovalci kmetijskih zemljišč in se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo), in tistimi obdelovalci, ki so lastniki (zakupniki ali uporabniki), vendar le tako, da kmetijska zemljišča uporabljajo in varujejo na način, da ne škodujejo potencialnemu namenu izvajanja kmetijske dejavnosti.
Zakonodajalec je določil za tiste, ki kmetijskega zemljišča ne obdelujejo za izvajanje kmetijske dejavnosti, da ga morajo uporabljati v skladu z namenom kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da morajo preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti.
Če oseba obdeluje kmetijsko zemljišče, ga mora obdelovati na predpisan način in kot dober gospodar (kmet), če izvaja kmetijsko proizvodnjo, jo mora prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, če pa kmetijsko zemljišče zgolj uporablja, ga mora uporabljati glede na primernost zemljišča ter kraja, tako da preprečuje zbitost tal, erozijo, onesnaženje in mora zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč.
ZDavP-2 člen 331, 331/2, 326. ZDoh-2 člen 93, 93/1, 94, 97, 97/1, 98, 101, 101/1, 132.
dohodnina - dohodnine od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine
Pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala je upravni organ pravilno upošteval normirane stroške ter plačan davek na promet nepremičnin, ki zmanjšujejo davčno osnovo.
inšpekcijski postopek - obvezno cepljenje otrok - razlogi za opustitev cepljenja
Ugotovljena neustavnost določb ZNB pred sprejemom novele ZNB-A na odločitev o obveznem cepljenju ne more imeti vpliva, saj tožnika, ki jima je v inšpekcijskem postopku bila dana možnost sodelovanja, nista navedla nobenih konkretnih razlogov, ki bi nakazovali na obstoj (trajnih) kontraindikacij, zaradi katerih cepljenja ne bi bilo mogoče izvesti.
ureditev meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka za ureditev meje
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik kljub pravilnemu pozivu v odrejenem roku ni sprožil sodnega postopka ureditve meje, je upravni organ, s tem ko je štel, da tožnik soglaša s potekom meje, kot je bila označena na podlagi mejne obravnave, pravilno uporabil določbo petega odstavka 29. člena ZENDMPE, ki za takšne primere določa zakonsko domnevo o podanem soglasju.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV, in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago (1. točka 1. odstavka 40. člena ZDDV oz. 62. člen ZDDV-1). Relevantna okoliščina v obravnavni zadevi je po mnenju sodišča v ugotovitvi prvostopnega organa, da tožeča stranka ni izkazala, da bi šlo za njemu opravljen promet blaga oziroma storitev oz. da tožnik ni izkazal, da sta izdajatelja računov dejansko zanj opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV.
ukrepi za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese - pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev - član kmetijskega gospodarstva - pridobitev podatkov o članih kmetijskega gospodarstva
Vloge, s katero je stranka kandidirala na javnem razpisu, glede na veljavno pravno ureditev ni bilo mogoče zavrniti zgolj zato, ker posamezen član kmetijskega gospodarstva ob vložitvi vloge ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 10, 10/2, 18.
mednarodna zaščita - določitev pristojne države za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito
Prošnjo za mednarodno zaščito mora obravnavati samo ena država članica EU.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.
pospešen postopek - subsidiarna zaščita - mladoletni prosilec - zaščita mladoletnega prosilca - zastopanje mladoletnih otrok v posebnih okoliščinah - kršitev pravil postopka
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za mednarodno zaščito, to pomeni, da je zavrnila tudi prošnjo za priznanje subsidiarne zaščite. Ni pa, glede na specifične okoliščine konkretnega primera, pojasnila, zakaj mladoletna tožnika ne izpolnjujeta pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Poleg tega ni ocenila, ali mladoletno tožnico in mladoletnega tožnika glede na ugotovljene okoliščine v postopku sploh lahko zastopata mati in oče. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da za svoja otroka nista sposobna skrbeti, mladoletni tožnik pa je podvržen vsem možnim zlorabam, ki jih starša nista sposobna oziroma jih nočeta preprečiti.
zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - gospodarska sposobnost kmetije
Ker so tožniki zgolj pavšalno zatrjevali, da kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je pravilen zaključek upravnega organa, da bi bila z izločitvijo zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta.
ZOdvT člen 19. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 18. Odvetniška tarifa (2003) člen 22.
brezplačna pravna pomoč - izračun nagrade odvetnika - odvetniška tarifa - razlaga odvetniške tarife
Obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti je ni dolžan upoštevati drug državni organ. Ker je sestavni del postopka za razvezo zakonske zveze tudi zahtevek za plačilo preživnine je tožnik za sestavo tožbe v predmetni zadevi upravičen le do nagrade v višini, ki je določena za razvezo zakonske zveze.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker je tožnik zamudil rok za vložitev pravnega sredstva v zadevi, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, je upravni organ pravilno štel, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozna tožba
Procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v nujnih zadevah, med katere se skladno z 9. točko 2. odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. ZBPP v 4. odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine
Po ureditvi iz ZDoh-1 dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine.
gradbeno dovoljenje - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - Občina Dornava - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorsko ureditveni pogoji - večji hlev
Čeprav PUP pojma „večji hlev“ ne opredeljuje, je po presoji sodišča upravni organ svojo odločitev, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo večjega hleva, pravilno oprl na podatke o velikosti predvidenega objekta in podatke o staležu živine.
komunalni prispevek - stroški priključitve na komunalno opremo
S tem, ko je tožnik na podlagi odmerne odločbe plačal komunalni prispevek, je po četrtem odstavku 79. člena ZPNačrt dobil pravico do priključitve na že zgrajeno komunalno opremo, s plačilom komunalnega prispevka pa so poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo (peti odstavek 79. člena ZPNačrt).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.