ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293, 293/3. ZUS člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 32, 32/2, 32/3.
odložitev izvršbe - upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.
Izpodbijani sklep o odložitvi izvršbe se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jih ima kot upravičenka v postopku denacionalizacije.
Ker je bilo za tožbo v upravnem sporu v obravnavanem primeru ugotovljeno, da ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - potrditev kandidatnih list - preklic soglasja za kandidaturo
Kandidat za člana občinskega sveta ne more preklicati svojega soglasja za kandidaturo po tem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata.
Po drugem odstavku 33. člena ZDavP-1 sme davčni organ od davčnega zavezanca zahtevati, da pred izvršitvijo vračila predloži ustrezno zavarovanje v skladu s 45. členom tega zakona. To lahko davčni organ stori, če gre za primer vračila DDV zaradi presežka vstopnega davka na dodano vrednost, davčni organ pa glede na okoliščine primera dvomi, da je to vračilo upravičeno. Zato tožbene navedbe o tem, da tožeča stranka ni davčna dolžnica, pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa, ne morejo biti odločilne.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija davka od dohodkov iz dejavnosti - zamudne obresti od akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti - vpliv kasnejše spremembe odmerne odločbe na višino akontacij
Tožeči stranki so bile akontacije davka za leto 2001 določene na podlagi odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1999. Odprava navedene odločbe in nižja odmera davka v ponovnem postopku skladno z določbami ZDavP ne vpliva na višino akontacije, saj se ta poračuna pri odmeri dohodnine. Ker nižja ali višja odmera davka od dohodkov iz dejavnosti ne vpliva na višino v plačilo že zapadlih akontacij tožeča stranka tudi ne more uspeti z ugovorom, da so ji bile zamudne obresti od zapadlih in neplačanih akontacij odmerjene previsoko.
Po 42. členu ZDDV je davčni zavezanec dolžan izvršiti ustrezne popravke odbitka vstopnega DDV iz razlogov, če se naknadno ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV obračunan v višjem ali nižjem znesku, kakor je znesek, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen oziroma, če se po davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska vstopnega DDV, kot so odpovedi nakupov in znižanje cen.
Določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
Odmera komunalnega prispevka sama po sebi ne pomeni ugotavljanja ali presoje dejstva, temveč odločanje o obveznosti strank na podlagi pravne norme, kar pomeni, da tožena stranka tega odločanja ne more prenesti na izvedenca ali cenilca. Obrazložitev odločbe, ki se zgolj sklicuje na izvedensko mnenje oziroma cenilno poročilo, ne izpolnjuje kriterijev iz 1. odstavka 214. člena ZUP, saj je ni mogoče preizkusiti, česar ne spreminja niti okoliščina, da je tako mnenje priloženo odločbi.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - potrditev kandidatnih list - preklic soglasja za kandidaturo
Kandidatna lista se lahko spreminja le do izteka roka za predložitev kandidatur občinski volilni komisiji. Po tem roku kandidat soglasja za kandidaturo na volitvah v občinski svet ne more več preklicati.
upravni spor - začasna odredba - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnica v svoji zahtevi z ničemer ne obrazloži, na kakšen način bi odstranitev objekta po inšpekcijski odločbi zanjo povzročilo težko popravljivo škodo, ki predstavlja pogoj za izdajo začasne odredbe. Zgolj zatrjevanje, da naj bi inšpektor v postopkih pred izdajo inšpekcijske odločbe ugotovil zakonitost izvedene gradnje, v ničemer ne izkazuje nastanka škode.
lokalne volitve - potrditev kandidatur - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - stalno prebivališče v volilni enoti
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Glede kandidatov, ki kandidirajo za člane občinskih svetov, pa 68. a člen ZLV določa, da mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta.
DDV - vračilo DDV - popravek ali sprememba davčnega obračuna
V konkretni zadevi niso podani pogoji za popravek davčne osnove iz 10. odstavka 21. člena ZDDV, ki določa, da če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, preklica naročila, popustov, nezmožnosti plačila ali znižanja cene po dobavi, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga ali storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV. Davčni zavezanec lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - kandidatna lista - tajno glasovanje
Vložene kandidature niso imele pomanjkljivosti, ki bi terjale odpravo v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV. Zato je občinska volilna komisija o njih pravilno vsebinsko odločala, in jih, ko ugotovila, da kandidatna lista ni bila določena na tajnem glasovanju, pravilno zavrnila.
denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - prepoved razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem
Določba prvega odstavka 88. člena ZDen, ki omejuje razpolaganje s premoženjem, ki je predmet vračila, je namenjena varstvu zgolj tistih zahtevkov za denacionalizacijo, ki se glasijo na vrnitev v naravi.
koncesija - molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za enostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o zadevi. Četrti odstavek 64. člena ZUS-1 namreč določa, da če sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30-ih dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče. Ta rok za izdajo nove odločbe je potekel dne 12. 2. 2010, tožeča stranka pa je na toženo stranko naslovila dve urgenci. To pomeni, da so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj niso izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 65. člena ZUS-1. Sodišče sme zaradi molka organa samo odločiti o stvari, če je to potrebno zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice. V tem primeru ne gre za upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic. Prav tako to ni potrebno zaradi narave pravice (izbira koncesionarja). Pri odločanju o izbiri koncesionarja gre po naravi stvari v pretežni meri za opravila strokovno-tehnične narave, pomembna pa je tudi presoja ekonomske upravičenosti. Sodišče tudi sicer v sporih glede podeljevanja koncesij praviloma ne odloča v sporu polne jurisdikcije.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca in družinskih članov
Pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja za pridobitev brezplačne pravne pomoči se upošteva celotno premoženje, ki je v lasti prosilca in članov njegove družine, četudi prosilec v hiši, ki sodi med to premoženje, ne živi več.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 člen 20. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11/5- c.
Tožnik je na javnem razpisu kandidiral z naložbo, ki je ni mogoče opredeliti kot postavitev zavarovanih prostorov – rastlinjakov, za kar so se na javnem razpisu dodeljevala sredstva. Vloga za dodelitev sredstev za naložbe v namakalno infrastrukturo je bila tožniku pravilno zavrnjena zaradi ugotovljene neskladnosti med podatki iz vloge in podatki v prilogah.
industrijska lastnina - registracija znamke - verjetnost zmede v javnosti - generičnost izraza ali znaka - načelo abstrahiranja
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) za izpodbijano znamko tožnika ''Kariera'' za blago oziroma storitve iz razreda 35, 41 in 42 NK. Glede na točko b) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
Sporno je, ali je beseda ''kariera'', ki jo vsebujeta obe primerjani znamki,z dodanimi grafičnimi elementi, in ki je po mnenju organa dominantni del obeh znamk, generični pojem in če je, ob upoštevanju načela abstrahiranja skupnih generičnih delov znamk, ali obstaja takšna podobnost med izpodbijano znamko in predhodno znamko stranke z interesom, da obstaja verjetnost zmede v javnosti z vključeno verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Ker pa besedni del izpodbijane znamke kot tudi predhodne znamke, ni generični pojem, je pravilen zaključek, da sta si znaka podobna do te mere, da obstaja verjetnost zmede v javnosti.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka
V primeru, ko se obnova postopka predlaga iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, začne enomesečni prekluzivni rok za vložitev obnove postopka teči od trenutka, ko je stranka izvedela za izdajo upravnega akta, četudi z njegovo vsebino tedaj še ni bila seznanjena.
zemljiški kataster - poprava podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - dokazno breme
Odsotnost listine, ki bi omogočala preveritev pravilnosti evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru, še ne utemeljuje zaključka, da so bili zaradi napake v postopku evidentiranja podatki v zemljiški kataster vpisani napačno. Breme dokazovanja napačnega vpisa podatkov v zemljiški kataster je na ramenih predlagatelja postopka.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - mejni ugotovitveni postopek - dokazila strank
Določba 9. člena ZEN je namenjena le uskladitvi podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb z zadnjimi, dokončno ali pravnomočno ugotovljenimi podatki. V obravnavanem primeru so to podatki, ugotovljeni v postopku nove katastrske izmere iz leta 1980-1981, za katere tožnika ne navajata, da bi bili v upravnem ali sodnem postopku izpodbijani. Zakonitost in pravilnost postopka nove katastrske izmere leta 1980-1981 pa ni predmet presoje v tem upravnem postopku, saj bi se s tem lahko poseglo v pravnomočno zaključen upravni postopek.