sklep o dovolitvi izvršbe - dopustnost upravnega spora - začasna odredba - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe in z drugostopenjsko odločbo, s katero je bil spremenjen le datum izvršljivosti inšpekcijske odločbe, ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva določba 2. člena ZUS-1. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožnikoma naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožba v obravnavanem primeru ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
kulturni spomenik lokalnega pomena - akt, ki ureja posamična razmerja - poseg v lastninska upravičenja - omejitev lastninske pravice
Tožnica se utemeljeno sklicuje na 133. člen ZVKD-1, ki določa, da akti o razglasitvi kulturnih spomenikov na podlagi prej veljavnih zakonov (med drugim ZVKD) ostanejo v veljavi in se po potrebi uskladijo z določbami tega zakona. Na tej podlagi je tožnica vložila pobudo za uskladitev predmetnega sklepa z določbami ZVKD-1, pri čemer se je upravičeno sklicevala, da vplivno območje ni zadosti določeno. Iz 4. alineje 2. odstavka 13. člena sedaj veljavnega ZVKD-1 izhaja, da akt o razglasitvi obsega med drugim vplivno območje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja tako natančno, da so meje določljive v naravi in zemljiškem katastru. Meje vplivnega območja v konkretnem primeru niso dovolj natančno določene in niso določene na predpisan način.
Določba 10. odstavka 21. člena določa, da če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti plačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga ali storitev popravi oz. zmanjša znesek DDV pod pogojem, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja. Iz 2. odstavka 35. člena izhaja, da se zmanjšanje davčne osnove po 10. odstavku 21. člena ZDDV pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV. Iz 5. odstavka 35. člena PZDDV izhaja, da če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz 10. odstavka 21. člena ZDDV.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila
Drugi odstavek 11. člena ZDMV določa, da, če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico Evropske unije, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka, račun, izdan kupcu v drugi državi članici Evropske unije, in dokazilo o dejanski dobavi vozila v drugo državo članico Evropske unije.
upravni spor - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - odložitev že izvršene obveznosti
Z odložitveno začasno odredbo se lahko odloži le izvršitev izpodbijane odločbe, zato je po naravi stvari jasno, da ni mogoče odlagati izvršitvene obveznosti, ki je bila že izvršena.
ZVV člen 5, 16. ZVojI člen 11, 30, 97, 100, 100/3. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov (1996) člen 8, 8/1, 8/3.
vojni veteran - pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izvid in mnenje zdravniške komisije - ugovor zoper izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje - rok za ugovor
Tožnik je ugovor zoper mnenje zdravniške komisije prve stopnje vložil po preteku v 3. odstavku 100. člena ZVojI predpisanega roka osmih dni. Zato je bil ugovor pravilno zavržen.
Zdraviliško in klimatsko zdravljenje zaradi iste bolezni je možno odobriti praviloma le enkrat na dve leti. Iz mnenja zdravniške komisije prve stopnje pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 8. člena Pravilnika o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov glede zaporedja let.
Določba 2. odstavka 108. člena ZPNačrt se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
Odmera komunalnega prispevka sama po sebi ne pomeni ugotavljanja ali presoje dejstva, temveč odločanje o obveznosti strank na podlagi pravne norme, kar pomeni, da tožena stranka tega odločanja ne more prenesti na izvedenca ali cenilca. Obrazložitev odločbe, ki se zgolj sklicuje na izvedensko mnenje oziroma cenilno poročilo, ne izpolnjuje kriterijev iz 1. odstavka 214. člena ZUP, saj je ni mogoče preizkusiti, česar ne spreminja niti okoliščina, da je tako mnenje priloženo odločbi.
ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293, 293/3. ZUS člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 32, 32/2, 32/3.
odložitev izvršbe - upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.
Izpodbijani sklep o odložitvi izvršbe se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jih ima kot upravičenka v postopku denacionalizacije.
Ker je bilo za tožbo v upravnem sporu v obravnavanem primeru ugotovljeno, da ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
lokalne volitve - potrditev kandidatur - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - stalno prebivališče v volilni enoti
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Glede kandidatov, ki kandidirajo za člane občinskih svetov, pa 68. a člen ZLV določa, da mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta.
Veljavna pravna ureditev ne daje podlage, da bi se o vprašanjih, ki se nanašajo na komunalno oskrbo konkretnega objekta, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka, posebej ne na način, ki kakor koli implicira dovoljenost graditve tega objekta.
Dejstvo, pomembno za odločitev, ali je komunalni prispevek sploh mogoče odmeriti, je izključno to, v katerih obračunskih območjih posameznih vrst komunalne opreme se nahaja stavbno zemljišče.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - potrditev kandidatnih list - preklic soglasja za kandidaturo
Kandidat za člana občinskega sveta ne more preklicati svojega soglasja za kandidaturo po tem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh zadeve
Ker bi bila revizija tožnika prepozna, vrednost spornega predmeta pa tudi ne dosega z zakonom predpisanega cenzusa za vložitev revizije, prav tako pa tudi ne gre za razreševanje pomembnega pravnega vprašanja, zaradi katerega bi lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije izjemoma dopustilo revizijo, zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana člen 41, 43. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 228, 231.
javni razpis - sofinanciranje programa
Izvajalci so upravičeni (ob izpolnjevanju pogojev) do sofinanciranja najemnine objekta za izvedbo 80 ur programa vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic. Upoštevajoč gramatikalno razlago določbe to pomeni, da je omejeno število članov, ki jih lahko šteje posamezna skupina, če pa je prijavljenih več članov od 20, pa to pomeni, da je izvajalec prijavil več skupin.
sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - odškodnina za spremembo namembnosti - revalorizacija vrednosti točke za izračun odškodnine
Ker minister za kmetijstvo ni objavil revalorizirane vrednosti točke za izračun odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, bi morala to vrednost, da bi zagotovila spoštovanje izrecnih zakonskih določb o letni revalorizaciji začetne vrednosti točke, izračunati in upoštevati pri določitvi pripadajočega zneska odškodnine, tožena stranka sama.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - nepravilna uporaba materialnega prava - ustanova - postopek likvidacije - sodni postopek
Tožeča stranka je statusnopravno organizirana kot ustanova. Zato sodišče izvede postopek likvidacije oziroma stečaja v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (sedaj Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da se prenehanje tožeče stranke izvede v upravnem postopku.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje odškodninske terjatve
V obravnavani zadevi je po presoji sodišča bistveno to, da v vsakem primeru odškodninska terjatev zastara v petih letih, odkar je škoda nastala, in ker se je škodni dogodek pripetil leta 1979, je v vsakem primeru kakršnakoli odškodninska terjatev zastarala najkasneje do konca leta 1984. Na to dejstvo ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da mu je priznan status vojnega invalida, saj gre pri postopku za priznanje statusa vojnega invalida in pri tožbi zaradi uveljavljanja odškodnine za dve različni zadevi, ki jih obravnavajo različni organi. Tožnik sicer navaja, da naj bi že leta 1979 uveljavljal odškodnino, vendar pa niti iz prilog k tožbi niti iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil kakšen odškodninski zahtevek vložen v času do leta 1984 in bi bila v zvezi s tem kakšna odprta zadeva.
koncesija - molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za enostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o zadevi. Četrti odstavek 64. člena ZUS-1 namreč določa, da če sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30-ih dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče. Ta rok za izdajo nove odločbe je potekel dne 12. 2. 2010, tožeča stranka pa je na toženo stranko naslovila dve urgenci. To pomeni, da so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj niso izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 65. člena ZUS-1. Sodišče sme zaradi molka organa samo odločiti o stvari, če je to potrebno zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice. V tem primeru ne gre za upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic. Prav tako to ni potrebno zaradi narave pravice (izbira koncesionarja). Pri odločanju o izbiri koncesionarja gre po naravi stvari v pretežni meri za opravila strokovno-tehnične narave, pomembna pa je tudi presoja ekonomske upravičenosti. Sodišče tudi sicer v sporih glede podeljevanja koncesij praviloma ne odloča v sporu polne jurisdikcije.
Tožnik je samska oseba, upokojenec, ki je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za BPP prejel 850,84 EUR pokojnine. Poleg tega je prejemnik katastrskega dohodka in subvencij iz kmetijske dejavnosti: v letu 2009 je prejel 868,28 EUR katastrskega dohodka in 1.509,01 EUR subvencij oziroma skupaj 2.377,29 EUR, kar znaša mesečno povprečno 198,11 EUR dohodka iz kmetijske dejavnosti. Njegov povprečni mesečni dohodek tako znaša 481,72 EUR, kar presega dvakratnik minimalnega dohodka. Zato ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Na podlagi jezikovne razlage določbe 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: če je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila pomoč dodeljena, delno ali v celoti uspel in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje ali dohodek.