odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe
Predkupni upravičenec je pravilno in pravočasno podal izjavo o sprejemu ponudbe, s tem pa je pridobil položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla in na ta način izkazal svoj namen za uveljavljanje predkupne pravice.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZENDMPE člen 26, 26/2, 26/3.
predlog za obnovo postopka - mejna obravnava - ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izjava o strinjanju s potekom meje
Tožeča stranka se je kot lastnik na mejni obravnavi strinjala s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, kar je potrdila s podpisom na zapisniku mejne obravnave in še izjavila, da soglaša s potekom meje kot je označena z mejniki. Preklic izjave bi se upošteval le, če bi jo geodetska uprava prejela pred izdajo odločbe na prvi stopnji. Upoštevaje navedeno tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ničnost upravne odločbe - ničnostni razlogi - izvršljivost odločbe - nezmožnost izvršitve v osebnosti stranke
Navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v predlogu za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe, se nanašajo na (ne)pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in posledično (ne)pravilnost uporabe materialnega prava v postopku izdaje odločbe gradbenega inšpektorja. Tovrstni ugovori so dopustni razlogi za izpodbijanje upravne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, torej v pritožbenem postopku, ne more pa biti morebitna napačna ugotovitev dejanskega stanja ali uporaba materialnega prava razlog, da se upravna odločba izreče za nično.
Po določbi 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče upravna odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, in sicer iz razloga pravne ali dejanske nezmožnosti izvršitve. Pri tem gre za dejansko nezmožnost izvršitve tedaj, če odločba vsebuje dispozitiv, ki ga objektivno ni mogoče izvršiti, ni pa nična odločba, če obstaja samo nezmožnost izvršitve v osebnosti stranke.
dohodnina - odmera dohodnine - nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - vzdrževani družinski član - posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana - pogoj za priznanje olajšave
Nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se, v skladu s 25. členom v zvezi s 24. členom ZDoh-1, obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja.
Po presoji sodišča se doba šestih let od dneva vpisa v študij (ki mora biti za priznanje olajšave opravljen do 26 leta starosti) šteje do dokončanja posameznega študija oziroma posamezne stopnje študija ali študijskega programa. Ni namreč mogoče „seštevati“ različnih stopenj v izobraževanju v enoten študij, temveč je to dobo treba šteti od vsakega prvega vpisa v posamezen študij.
ZGO-1 člen 2, 2-12, 153, 153/1, 153/2. ZUP člen 80, 80/1, 169, 169/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje, pridobljeno pred uveljavitvijo ZGO-1 - neskladna gradnja - zapisnik o inšpekcijskem pregledu
Neskladno gradnjo, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem pridobljenim pred uveljavitvijo ZGO-1, je potrebno presojati na podlagi določb ZGO-1.
Ker gre pri zapisniku za javno listino, velja pravna domneva resničnosti, zato dokazovanje dejstev, ki so v njem ugotovljena, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.
Glede na vsebino izjave direktorja tožeče stranke in glede na dejstvo, da je izjavo podal prav njen direktor, je gradbeni inšpektor pravilno in z zadostno mero prepričanosti ugotovil resnično dejansko stanje ter zaključil, da je investitorica sporne nelegalne gradnje prav tožeča stranka.
Iz pritožbe, ki je v upravnih spisih in ki je bila vložena po kvalificiranem pooblaščencu tožeče stranke (Odvetniški družbi F. d.o.o.), izhaja, da tožeča stranka ni navedla, zakaj navedbe ni podala oziroma dokazov ni predložila že v postopku na prvi stopnji, ko je bil zaslišan njen direktor. Zato je drugostopni organ ravnal skladno z določbo 3. odstavka 238. člena ZUP, ker jih v pritožbenem postopku ni obravnaval.
Upravni organ je ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso, ko je odločil, da se prepovedi v zvezi z vpisi in spremembami vpisov v zemljiški knjigi nanašajo samo na zemljišča, ki so v lasti tožeče stranke oziroma na promet objekta samega, ne vplivajo pa na izvrševanje pravic D.D. in E.E., ki sta lastnika preostalih zemljišč, na katerih stoji sporno parkirišče.
ZSZ člen 58, 58/1. URS člen 14, 14/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 10/97) člen 8, 9, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - exceptio illegalis - načelo enakosti
V zvezi z ugovorom neustavnosti določb Odloka, na podlagi katerih je dejavnost prodaje motornih goriv bistveno bolj obremenjena s plačilom nadomestila kot ostale trgovinske dejavnosti, sodišče ugotavlja, da je davčni organ ravnal pravilno, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis). Ta institut namreč lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 10. člena Odloka, še posebej zato, ker je Mestna občina Nova Gorica sledila odločbi Ustavnega sodišča RS in Odlok spremenila tako, da je stopnjo obremenitve (število točk) za stavbna zemljišča, ki so namenjena trgovini z motornimi gorivi, občutno zmanjšala.
javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - raziskovalna organizacija javnega prava
Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti določa, da je javna raziskovalna organizacija oseba javnega prava, če je ustanovitelj Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava. To, da se določeno pravno osebo teoretično lahko opredeli kot pravno osebo javnega prava, še ne pomeni, da gre za javno raziskovalno organizacijo v smislu Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki pa je podlaga za določitev pogojev razpisa.
Prvostopni organ je s 1. točko izreka odločbe z dne 12. 11. 2008, izdane v obnovljenem postopku, odločbo z dne 17. 10. 1996 pustil v veljavi. Zato je drugostopni organ ravnal zakonito, ko je 2. in 3. točko odločbe z dne 12. 11. 2008, ki drugače urejata obveznosti in roke zapadlosti tožeče stranke kot pravnomočna odločba, v zvezi s katero je bil obnovljen postopek, odpravil.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 68. SZ člen 109.
ničnost upravnega akta - odločitev upravnega organa v zadevi iz sodne pristojnosti
V zadevi ne gre za odločanje o neprofitnem najemnem stanovanju, o čemer je sicer občina pristojna odločati v upravnem postopku, ampak je občina kot lastnik oziroma najemodajalec odločila o sporu iz lastninskega oziroma najemnega razmerja, za katere pa je pristojno okrajno sodišče. Odločba, izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti pa je po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP nična.
Določba 10. odstavka 21. člena določa, da če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti plačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga ali storitev popravi oz. zmanjša znesek DDV pod pogojem, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja. Iz 2. odstavka 35. člena izhaja, da se zmanjšanje davčne osnove po 10. odstavku 21. člena ZDDV pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV. Iz 5. odstavka 35. člena PZDDV izhaja, da če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz 10. odstavka 21. člena ZDDV.
upravni spor - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - odložitev že izvršene obveznosti
Z odložitveno začasno odredbo se lahko odloži le izvršitev izpodbijane odločbe, zato je po naravi stvari jasno, da ni mogoče odlagati izvršitvene obveznosti, ki je bila že izvršena.
sklep o dovolitvi izvršbe - dopustnost upravnega spora - začasna odredba - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe in z drugostopenjsko odločbo, s katero je bil spremenjen le datum izvršljivosti inšpekcijske odločbe, ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva določba 2. člena ZUS-1. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožnikoma naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožba v obravnavanem primeru ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
Veljavna pravna ureditev ne daje podlage, da bi se o vprašanjih, ki se nanašajo na komunalno oskrbo konkretnega objekta, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka, posebej ne na način, ki kakor koli implicira dovoljenost graditve tega objekta.
Dejstvo, pomembno za odločitev, ali je komunalni prispevek sploh mogoče odmeriti, je izključno to, v katerih obračunskih območjih posameznih vrst komunalne opreme se nahaja stavbno zemljišče.
gradbeno dovoljenje - priposestvovanje - upravni postopek - stranski udeleženec
Prizadeti stranki sta lastninsko pravico na delu zemljišča gradnje s priposestvovanjem pridobili na originaren način, kar pomeni, da je vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo na tej podlagi zgolj deklaratorne narave. Glede na to v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred prvostopenjskim organom nista sodelovali, zato ju je drugostopenjski organ v skladu z 2. odstavkom 229. člena ZUP zaradi pravnomočno izkazane lastninske pravice povsem utemeljeno štel kot stranska udeleženca in meritorno odločil o njuni pritožbi.
Tožnik predpisanih posebnih evidenc s podatki o namenu porabe mineralnih olj iz 54. člena ZTro za pogon strojev iz 2. člena Odredbe ni vodil. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji za pristop k oceni davčne osnove na podlagi pete alineje prvega odstavka 39. člena ZDavP. Prvostopni organ je uporabil indirektno metodo izračuna porabe goriva D-2 za gradbeno mehanizacijo. Ugotavljanje davčne osnove z oceno pomeni ugotavljanje vseh za obdavčitev pomembnih dejstev s stopnjo verjetnosti.
ZVV člen 5, 16. ZVojI člen 11, 30, 97, 100, 100/3. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov (1996) člen 8, 8/1, 8/3.
vojni veteran - pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - izvid in mnenje zdravniške komisije - ugovor zoper izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje - rok za ugovor
Tožnik je ugovor zoper mnenje zdravniške komisije prve stopnje vložil po preteku v 3. odstavku 100. člena ZVojI predpisanega roka osmih dni. Zato je bil ugovor pravilno zavržen.
Zdraviliško in klimatsko zdravljenje zaradi iste bolezni je možno odobriti praviloma le enkrat na dve leti. Iz mnenja zdravniške komisije prve stopnje pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 8. člena Pravilnika o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov glede zaporedja let.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila
Drugi odstavek 11. člena ZDMV določa, da, če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico Evropske unije, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka, račun, izdan kupcu v drugi državi članici Evropske unije, in dokazilo o dejanski dobavi vozila v drugo državo članico Evropske unije.
kulturni spomenik lokalnega pomena - akt, ki ureja posamična razmerja - poseg v lastninska upravičenja - omejitev lastninske pravice
Tožnica se utemeljeno sklicuje na 133. člen ZVKD-1, ki določa, da akti o razglasitvi kulturnih spomenikov na podlagi prej veljavnih zakonov (med drugim ZVKD) ostanejo v veljavi in se po potrebi uskladijo z določbami tega zakona. Na tej podlagi je tožnica vložila pobudo za uskladitev predmetnega sklepa z določbami ZVKD-1, pri čemer se je upravičeno sklicevala, da vplivno območje ni zadosti določeno. Iz 4. alineje 2. odstavka 13. člena sedaj veljavnega ZVKD-1 izhaja, da akt o razglasitvi obsega med drugim vplivno območje, kadar je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, vključno z določitvijo meje vplivnega območja tako natančno, da so meje določljive v naravi in zemljiškem katastru. Meje vplivnega območja v konkretnem primeru niso dovolj natančno določene in niso določene na predpisan način.