obnova inšpekcijskega postopka - subjektivni rok za vložitev predloga - prepozno vložen predlog
Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo – jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - sodne počitnice - nujne zadeve
V času sodnih počitnic procesni roki sicer ne tečejo, vendar to pravilo ne velja v nujnih zadevah, med katere po 2. odstavku 83. člena ZS spada tudi obravnavana zadeva. Po določbi 4. odstavka 34. člena ZBPP se namreč zadeve brezplačne pravne pomoči po tem zakonu obravnavajo kot nujne.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
Tožena stranka bi v konkretnem primeru morala upoštevati 4. del odvetniške tarife, (kazenski postopek) opombo 4, točka 2, ki eksplicitno določa, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo, in posledično tožniku priznati nagrado za vse tri naroke ter k temu znesku prišteti tudi 20 % DDV.
upravni postopek - rok za pritožbo - varstvo pravic strank - nebistvena kršitev pravil postopka
Tožnik ne zanika, da je sklep prejel dne 14. 6. 2008, in tudi ni sporno, da je bil v tem sklepu pravilen pravni pouk glede zakonitega roka za pritožbo. Ker tožnik v pritožbi ni navedel okoliščin, zaradi katerih skuša sedaj opravičiti zamudo, prvostopenjski organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale.
Drugostopenjski upravni organ bi v skladu z določbo 2. odstavka 254. člena ZUP moral odgovoriti na pritožbeni ugovor glede uporabe določila 7. člena ZUP, vendar ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, ker tožnik ni že v pritožbi in (kasneje) v zadostni meri izkazal okoliščin, ki bi zahtevale uporabo 7. člena ZUP.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3. ZUP člen 168, 168/1, 168/2.
brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - tujci - dokazovanje vzajemnosti
Tožena stranka je v odločbi zavzela stališče, da bi moral tožnik pridobiti javno listino, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi, ter ugotovila, da med državama ne obstaja mednarodna pogodba, zaradi česar bi bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči le ob pogoju vzajemnosti. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva. Tožena stranka bi morala jasno obrazložiti, kako je ugotovila, da vzajemnosti glede upravičencev do odobritve brezplačne pravne pomoči med državama ni. Ugotovitev o dejstvih, pomembnih za odločitev v zadevi, bi morala iz obrazložitve odločbe jasno izhajati.
Organ lahko breme dokazovanja prevali na stranko, vendar iz upravnih spisov in iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka zahtevala predložitev javne listine od tožnika. Če je menila, da bi dokaz o tujem pravu moral priskrbeti tožnik, bi morala to od njega izrecno zahtevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca in članov njegove družine
Kljub temu, da je izračun tožene stranke napačen, pa je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v navedenem obdobju presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (453,60 EUR), zaradi česar je bilo treba odločitev tožene stranke šteti za pravilno.
ZDoh-1 člen 24, 24/2, 127/, 128. ZDavP-2 člen 256, 273. Sporazum med Socialistično federativno Republiko Jugoslavijo in Italijansko Republiko o izogibanju dvojnemu obdavčenju dohodka in premoženja (1983) člen 18, 18/1, 25, 25/3.
dohodnina - pokojnina iz tujine - italijanska pokojnina - postopek sporazumevanja
Tožnica je v letu 2006 prejela vdovsko pokojnino iz Italije. V skladu z mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodkov in premoženja, ki ga je imela Slovenija sklenjenega z Italijo, pa se omenjeni dohodek obdavči samo v Sloveniji. Zato tožnici od odmerjene dohodnine utemeljeno ni bil odštet znesek v tujini plačanega davka.
Postopek sporazumevanja iz 3. odstavka 25. člena mednarodnega sporazuma je samostojen postopek (v smislu člena 256 in naslednjih ZDavP-2) ter je ločen od postopka pritožbe zoper odmerno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife
V obravnavani zadevi se je postopek na prvi stopnji začel po uveljavitvi ZOdvT, zato bi morala tožena stranka tožniku odmeriti nagrado po določbah in tarifi ZOdvT. Prva glavna obravnava je bila namreč opravljena dne 4. 2. 2010 na podlagi obtožnega predloga z dne 7. 1. 2009.
brezplačna pravna pomoč - pristojnost za odločanje - razrešitev postavljenega odvetnika - upravni spor - tožbeni ugovori
Tožnik ugotovljenemu dejanskem stanju ne ugovarja, temveč le pavšalno zatrjuje, da se ne strinja z odločitvijo. Svoje tožbene ugovore bi moral konkretno argumentirati, sicer sodišče njihove utemeljenosti ne more preizkusiti. Zgolj pavšalno navaja tudi kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih ne utemelji niti ne konkretizira, zato sodišče tudi utemeljenosti teh ugovorov ne more preizkusiti.
Na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prejemnik socialne pomoči. Prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora namreč kumulativno izpolnjevati tako finančni kot tudi objektivni pogoj, zato slabo finančno stanje samo po sebi še ne daje pravice do brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prejemnik socialne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - prepozno vložena tožba
Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se po 1. odstavku 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna. Če navedeni t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj ni izpolnjen, tožnik, čeprav je prejemnik socialne pomoči, do dodelitve brezplačne pravne pomoči ni upravičen.
neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka
Ker je iz zaznamka uradne osebe razvidno, da zahtevana taksa v zakonskem roku (in vse do navedenega datuma) ni bila plačana, se šteje, da je tožnik umaknil predlog za obnovo postopka.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - preverjanje carinske deklaracije
V obravnavanem primeru je šlo najprej za preverjanje carinske deklaracije (52. člen CZ), nato po prepustitvi blaga pa še za naknadno preverjanje carinske deklaracije po 62. členu CZ, po katerem sprejmejo carinski organi po prepustitvi blaga potrebne ukrepe za ureditev nastale situacije, če se pri ponovnem pregledu deklaracije pokaže, da je bila odločitev o zadevnem carinskem postopku sprejeta na podlagi netočnih ali nepopolnih informacij.
Po 4. odstavku 154. člena CZ se naknaden obračun carinskega dolga v skladu s točko a) prvega odstavka 154. člena CZ lahko opravi v petih letih po nastanku carinskega dolga in je zato po mnenju sodišča glede na navedeno pravilno pravno podlago izpodbijana odločba izdana pravočasno. Zato sodišče tožnikove ugovore, da je bila odločba izdana prepozno oz. po preteku enoletnega (prav triletnega, glede na spremembo CZ) roka kot neutemeljene zavrača, saj gre v obravnavanem primeru za petletni prekluzivni rok, ki je bil upoštevan.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - sodne počitnice - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Rok za tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se je iztekel dne 23. 8. 2010, glede na to, da gre za zadevo, v kateri roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v pritožbi kot predmet spora navedel „ugotovitev obstoja delavnega razmerja in plačila plač“ ter kot vrednost spora 1.025,34 EUR. Tudi v tožbi, vloženi dne 30. 9. 2009, in v pripravljalnih vlogah je kot predmet spora navedel „ugotovitev obstoja delavnega razmerja in plačila plač“ ter vrednost spora 1.025,34 EUR. Zato je tožena stranka upravičeno štela, da se tožbeni zahtevek nanaša na nepremoženjski spor, kot vrednost spornega predmeta pa je pravilno vzela znesek, ki ga je v pritožbi določil tožnik. Toženi stranki ni bilo treba ugotavljati, ali je tožnik morda vložil tudi podredni zahtevek, v tem primeru zaradi odškodnine, saj bi to moralo jasno izhajati že iz opredelitve spornega predmeta.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožb na ESČP
Za dodelitev BPP ne zadostuje le izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.2.1.3.
Tožena stranka je ugotovila, da projekt ni pred zaustavitvijo; tožena stranka se je tudi sklicevala na 4.2.1.3. točko razpisa in je štela, da iz vloge izhaja, da bi tožeča stranka tudi z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči zaključila projekt z dnem 30. 10. 2009. Ta cilj pa na podlagi citiranih točk tožena stranka v skladu s standardom določenega polja proste presoje lahko razlaga, tako kot ga je v konkretnem primeru, saj ne gre za očitno nerazumno odločitev, sodišče pa se v skladu z omenjenim standardom presoje v tovrstnih upravnih sporih v ekonomsko logiko izpodbijane odločitve ne spušča.
upravni spor - obnova postopka odmere dohodnine - sklep o zavrženju predloga za ustavitev obnove - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bil kot nedopusten zavržen njen predlog za ustavitev uradoma uvedene obnove postopka odmere dohodnine. Z izpodbijanim sklepom se o (uradoma že uvedeni) obnovi postopka ne odloča, prav tako z njim ni končan postopek izdaje upravnega akta (v obnovljenem postopku). Izpodbija se torej akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
industrijska lastnina - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - generična narava znaka
Sodišče se z upravnim organom namreč ne strinja že glede zaključka o nesporni generični naravi besede znamke vložnika ugovora in da ne gre zgolj za fantazijski pojem, ki predstavlja znamko vložnika ugovora.
Za dokazovanje generične narave izraza teflon bi morala tožena stranka dokazati, da se ta izraz običajno pojavlja na področju, za katere blago ali storitve naj bi se znamka uporabljala ter da se ta izraz široko uporablja za označevanje posebnih značilnosti blaga ali storitev.
ZRud člen 2, 2/9, 13, 50, 50/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 214, 214/1. ObrZ člen 7, 7/2.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - izkoriščanje mineralnih surovin - rudarska pravica - obrtno dovoljenje - statusno preoblikovanje podjetnika - obrazložitev odločbe - ponovno odločanje o isti stvari
Dovoljenje za izvajanje del po 1. odstavku 50. člena ZRud omogoča izvajalcu, da izvaja rudarska dela v okviru rudarskega projekta, ne da bi za to moral pridobiti rudarsko pravico po 13. členu ZRud, vendar pod pogojem, da ta dela ne pomenijo neposrednega izkoriščanja mineralnih surovin v smislu 9. točke 2. člena ZRud.
Pravilna in zakonita obrazložitev je obvezna sestavina odločbe in kot taka predmet preizkusa pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe.
Zavrnitev pritožbe pomeni, da je odločitev prvostopenjskega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke postala dokončna, posledično pa tudi, da drugostopenjski organ o istem zahtevku ne more več odločati, saj je o njem že bilo odločeno.
Zaradi stroge osebne narave obrti, ki je vezana na nosilca obrtne dejavnosti, se obrtno dovoljenje ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4, 51. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 73, 73/6. ZLPP člen 9.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske javne službe - ovire za vračanje
Ker dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah oziroma njihovih delih.
Izvedeno statusno in lastninsko preoblikovanje po določbah ZGJS drugotožnika ne odvezuje obveznosti do vračila premoženja v postopkih denacionalizacije, saj sprememba pravnega položaja premoženja oziroma pravne narave pravice na stvareh v družbeni lastnini v lastninsko pravico (bodisi v zasebno bodisi v javno lastnino) ni ovira za vračanje podržavljenega premoženja.