nadomestilo preživnine - Jamstveni in preživninski sklad - preživninski zavezanec v tujini
Ko zavezanec za plačilo preživnine za mladoletnega otroka, ki pa svoje preživninske dolžnosti ne izpolnjuje, živi v Združenih državah Amerike, bi tožnica lahko uspešno uveljavljala nadomestilo preživnine od Jamstvenega in preživninskega sklada RS, če bi bil med obema državama sklenjen ustrezen bilateralni sporazum oziroma bi bile Združene države Amerike pogodbenice Konvencije ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, katera velja tudi za Republiko Slovenijo.
V konkretnem primeru tožnik ni dokazal, da gre za nakup licenčnine, saj je to intelektualna lastnina, ki mora biti registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino, za kar pa v predmetni zadevi ne gre. Gre za fiktivni posel na strani tožnika, ki je sklenjen z namenom zvišanja stroškov in možnosti odbitka vstopnega DDV. Tožnik ni izkazal, da je šlo za predajo licence, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po ZIL-1, kar pomeni, da zaračunani poslovni dogodek ni nastal.
DDV - vračilo DDV - vstopni DDV - vračilo vstopnega DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v RS
V obravnavani zadevi je sporno, ali gre tožeči stranki vračilo DDV po 74. členu ZDDV-1. Na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDDV-1 davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja pravico do odbitka DDV preko instituta vračila DDV, če so izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDDV. Na podlagi 74. člena ZDDV-1 vlagajo zahtevek za vračilo DDV davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca in članov njegove družine - družinski član
Tožnik ne prereka površinskih izmer dveh kmetijskih objektov in prilaga lastninski list, ki pa je zgolj informativne narave, zato je odločitev tožene stranke pravilna, še posebej ob dejstvu, da iz listin spisa izhaja, da imata tožnik in njegova žena še drugo nepremično premoženje, ki ga tožena stranka ni dokazno ocenjevala.
ZDDPO- člen 9, 10, 11, 12. ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-1. ZPSV člen 3.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - potni stroški - neverodostojne knjigovodske listine - osebni prejemki - dajatve od drugih osebnih prejemkov - dolgoročne rezervacije - davčno (ne)priznani odhodki
Da so izplačila zaposlenim bila opravljena, v zadevi ni sporno. Ker so bila opravljena na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin, pa ni podlage za to, da se z vidika prejemnikov obravnavajo kot izplačilo povračil (v obravnavanem primeru neizkazanih) potnih stroškov, ki so neobdavčena. V tej zvezi pa tudi ni mogoče slediti stališču tožnika, da bi mu moral davčni organ za dodatno obračunane dajatve od drugih osebnih prejemkov povečati stroške dela. Gre namreč za dajatve, obračunane od izplačil, ki ne temeljijo na verodostojnih knjigovodskih listinah.
Odločitev o odpravi dolgoročnih rezervacij za pričakovano odškodninsko odgovornost je skladna z določbami 9. in 10. člena ZDDPO že na podlagi ugotovitve, da verjetnost nastanka stroškov v prihodnosti po temelju in po višini ni izkazana.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - prodaja novih in rabljenih motornih vozil - komisijska prodaja
V konkretnem primeru dejanska izvedba obravnavanih poslov ne kaže, da bi šlo za komisijsko prodajo. Iz dejanske izvedbe posla v obravnavnih primerih izhaja, da je šlo za prodajno pogodbo in za dolžniško upniško razmerje med lastnikom vozila in tožečo stranko, komisijske pogodbe pa so zgolj navidezne. Zato je treba tožečo stranko obravnavati kot kupca po tretjem odstavku 4. člena ZDMV. Na načelo pogodbene svobode strank se tožeča stranka ne more sklicevati, zato ker davčni organ ima pravico in dolžnost ugotavljati, kako so poslovni dogodki potekali in ali iz njih izhaja dolžnost plačila davčnih obveznosti, saj gre za prisilne predpise, ki se jim stranke s sklepanjem navideznih pogodb ne morejo izogniti.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - lastno delo zavezanca
V obravnavanem primeru ostaja sporna razlaga 1. točke 7. odstavka 98. člena ZDoh-2, po kateri se v vrednost nepremičnine v času pridobitve kot strošek všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Po navedeni zakonski določbi se investicije, ki jih zavezanec ni plačal, v vrednost kapitala ob pridobitvi ne vštevajo. Razlaga, po kateri se kot strošek na tej podlagi prizna tudi lastno delo davčnega zavezanca, je v nasprotju z zakonskim besedilom.
ZBPP ČLEN 19, 19/2, 19/2-1, 34, 34/2. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 2, 6, 7, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - dokazna ocena - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Podatke o premoženju bi moral toženi stranki predložiti prosilec sam, tožena stranka pa bi morala, upoštevaje podatke o prebivališču tožnika, o tem dejstvu izpeljati celovito dokazno oceno ob upoštevanju tožnikovih pojasnil in argumentov.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Ker sta znaka fonetično podobna, in gre za fantazijski besedi, ki si ju zato potrošnik težje zapomni, obstaja večja verjetnost, da jih bo medsebojno zamenjeval.
Pogoja enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami.
zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravočasnost zahteve - objektivni rok - aktivna legitimacija
Aktivno legitimiran za vložitev predloga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je tisti, ki je v postopku izdaje akta, na katerega se nanaša njegova zahteva, dejansko imel položaj stranke, tj. je sodeloval v postopku in mu je bila odločba vročena, ali mu je bila dovoljena pritožba ali obnova postopka iz razloga, ker bi mu moral biti dan položaj stranke.
Prav pa upravni organ razloguje, da je predlog treba zavreči, ker postopka za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče uvesti, če je preteklo več kot eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.
DDV - odmera DDV - promet storitev - storitve uporabe nepremičnin
Iz ugotovitev organa prve stopnje izhaja, da je na podlagi pogodbe, sklenjene med tožnikom in A. d.d., tožnik opravljal storitve v uporabo nepremičnin, v zamenjavo za dostop in uporabo naprav za daljinsko kontrolo ... storitve, ki mu jih je nudila družba A. d.d.. Navedene storitve tožnik ni zaračunal, gre pa za obdavčeno storitev, zato je davčni organ pravilo postopal, ko je za navedeno storitev tožniku odmeril DDV po splošni stopnji.
upravni spor - predmet upravnega spora - akti, izdani v obliki predpisa - dodelitev koncesije za upravljanje pristaniške dejavnosti
S tem, ko je uredba neposredno določila koncesionarja, je uredila posamično razmerje, zaradi katerega ima v tem delu naravo posamičnega akta.
Podlaga za podelitev enovite koncesije je v 997. členu PZ, ki v 1. odstavku določa, da prvo koncesijsko pogodbo o opravljanju, vodenju, razvoju in rednem vzdrževanju pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču sklene Republika Slovenija z osebo zasebnega prava, ki opravlja te dejavnosti na dan uveljavitve tega zakona. Iz te določbe po mnenju sodišča izhaja, da je bil namen zakonodajalca, da se upravljanje vse pristaniške dejavnosti, tako glavne kot tudi spremljajočih, vključno z opravljanjem ekoloških dejavnosti, podeli enemu koncesionarju
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnik blaga ni uporabil za namene opravljanja dejavnosti, ker ga sploh ni nabavil, zato se vstopni DDV ne sme odbiti. Tožnik je nepravilno izkazal znesek vstopnega DDV in s tem nepravilno tudi sestavil obračun davka.
Glede odhodkov pa sodišče ugotavlja, da bi tožnik moral odhodke iz naslova izgube v odvisnem podjetju v skladu s temeljnimi računovodskimi predpostavkami izkazovati v tistem letu, ko je izguba nastala. Eno izmed temeljnih računovodskih načel je strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka, ki pomeni, da upoštevamo stroške in prihodke ob njihovem nastanku, in jih evidentiramo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4.
upravni spor - dovoljenost pritožbe - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe
Ker sta tožnika vložila pritožbo brez pooblaščenca, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa tožnika v njej nista izkazala niti zatrjevala, da imata opravljen pravniški državni izpit.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost po spolu
Da je mogoče kandidatno listo oceniti kot zakonito, morata biti izpolnjena dva materialna pogoja kumulativno. Prvi pogoj se nanaša na predpisani minimalni delež oseb vsakega od obeh spolov, drugi materialni pogoj pa na izmenično razporeditev kandidatov po spolu na prvi polovici kandidatne liste.
ZOdv člen 17, 17/1, 19. Odvetniška tarifa člen 22.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - določitev preživnine v postopku razveze - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upoštevaje sprejeto sodno prakso, odvetniku v zadevi razveze, v kateri se odloča tudi o preživnini, ni mogoče priznati stroškov za zastopanje v zvezi s preživnino.
Obvezna razlaga OT, ki jo je sprejel upravni odbor Odvetniške zbornice RS, h kateri pa ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, zato je sodišče in državni ter drugi organi niso dolžni uporabljati.
lokalne volitve - kandidatna lista - pritožba - rok za pritožbo - nepravočasna vloga
Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.
gradbeno dovoljenje - nadomestna gradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta
Če bi upravni organ v ponovljenem postopku ugotovil, da gre za nadomestno gradnjo, zahtevani odmik od parcelne meje oz. sodelovanje sosedov mejašev, kar je predvideno v primeru gradnje novega objekta (ki ni nadomestna gradnja), v zadevi ne bi bila relevantna.
Ker predložene PGD dokumentacije ni izdelala oseba, ki bi med izdelavo projekta izpolnjevala z ZGO-1 predpisane pogoje za projektanta, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Neizpolnjevanje tega pogoja v obravnavanem primeru je zadosten razlog za izdajo zavrnilne odločbe.
Ker tožnik v zakonskem roku ni plačal zahtevane sodne takse za postopek, se v skladu z določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožnik umaknil tožbo. Sodišče je zato ustavilo postopek.