ZDDPO člen 11, 12, 15. ZDavP-1 člen 406. SRS (1993) standard 1.11, 5.5, 5.8, 5.9, 5.17, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - s poslovanjem povezani stroški - investicije - popravek vrednosti terjatev - zmanjšanje nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča - postopek v teku
Sodišče se strinja, da gre v konkretnem primeru, ko se postopek na podlagi odločbe o pritožbi ponovi, z ozirom na prehodne določbe 406. člena ZDavP-1 za postopek, ki je v teku. Za takšno razumevanje omenjene določbe govori tudi kasnejša prehodna ureditev v ZDavP-2, s katero je, drugače kot v ZDavP-1, izrecno določeno, da se v primeru zadeve, vrnjene v ponovni postopek, postopek „nadaljuje po tem zakonu“.
Po določbah 11. člena ZDDPO je mogoče kot davčne upoštevati samo tiste odhodke, ki so obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Skladno z določbami SRS 21 in 22 pa so obračunani samo tisti odhodki, pri katerih je vsebino poslovnih dogodkov mogoče jasno razbrati iz listin, ki so podlaga za njihovo knjiženje v poslovnih knjigah.
Po določbah 12. člena ZDDPO morajo biti stroški, ki se davčno priznajo, neposredno in ne le posredno povezani s poslovanjem.
Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.
Davčni zavezanec ne sme oblikovati popravkov vrednosti terjatev niti terjatev odpisovati brez ustreznih listin, ki izkazujejo, da terjatev ne bo plačana, oziroma da ne bo plačana v celoti.
Kot davčno priznanega odhodka ni mogoče upoštevati zmanjšanja nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča. Le-ta se namreč zmanjšuje tako, da se dodatno obračuna amortizacijo, ki se prizna v znesku in s tem v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračunavanja, ki ga sicer uporablja zavezanec. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno, tudi ne v primeru, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.
gozd - gozd s posebnim namenom - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in je bilo zemljišče z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije. Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda.
ZUS člen 28, 28/1, 29, 29/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vročitev odločbe - osebna vročitev
Tožnik je bil najkasneje 5. 2. 2010 seznanjen z novo uvrstitvijo v plačni razred, kar pomeni, da je 6. 2. 2010 začel teči 30 dnevi rok za vložitev tožbe. Tožnik pa je tožbo vložil po izteku zakonskega roka, zato je sodišče tožbo zavrglo kot prepozno.
davek od dobička pravnih oseb - transferne cene - investicijska olajšava - obrazložitev odločbe - davčno priznan odhodek
Izpodbijana odločitev je bistveno pomanjkljivo obrazložena v pravnem pogledu v delu, ki se nanaša na zmanjšanje investicijske olajšave. S 1. odstavkom 18. člena ZDDPO, ki je, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, podlaga za odločitev (tudi) v tem delu, zakon višino transfernih cen omejuje pri odhodkih. Navedena določba zato ne predstavlja (neposredne) pravne podlage za znižanje investicijske olajšave.
DDV - vračilo DDV - vstopni DDV - vračilo vstopnega DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v RS
V obravnavani zadevi je sporno, ali gre tožeči stranki vračilo DDV po 74. členu ZDDV-1. Na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDDV-1 davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja pravico do odbitka DDV preko instituta vračila DDV, če so izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDDV. Na podlagi 74. člena ZDDV-1 vlagajo zahtevek za vračilo DDV davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu, ki je bil izstavljen pred datumom njene identifikacije za namene DDV. Po prvem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec pa sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. Pravico do odbitka vstopnega DDV pa lahko uveljavlja le davčni zavezanec.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Ker sta znaka fonetično podobna, in gre za fantazijski besedi, ki si ju zato potrošnik težje zapomni, obstaja večja verjetnost, da jih bo medsebojno zamenjeval.
Pogoja enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - prodaja novih in rabljenih motornih vozil - komisijska prodaja
V konkretnem primeru dejanska izvedba obravnavanih poslov ne kaže, da bi šlo za komisijsko prodajo. Iz dejanske izvedbe posla v obravnavnih primerih izhaja, da je šlo za prodajno pogodbo in za dolžniško upniško razmerje med lastnikom vozila in tožečo stranko, komisijske pogodbe pa so zgolj navidezne. Zato je treba tožečo stranko obravnavati kot kupca po tretjem odstavku 4. člena ZDMV. Na načelo pogodbene svobode strank se tožeča stranka ne more sklicevati, zato ker davčni organ ima pravico in dolžnost ugotavljati, kako so poslovni dogodki potekali in ali iz njih izhaja dolžnost plačila davčnih obveznosti, saj gre za prisilne predpise, ki se jim stranke s sklepanjem navideznih pogodb ne morejo izogniti.
Ker so le pravilno ugotovljena dejstva lahko podlaga za določitev dominantnega dela znaka, ki se ga nato primerja iz vizualnega, fonetičnega in pomenskega gledišča, sodišče ne more slediti razlogom Urada, ki je ugotovil, da primerjana znaka nista podobna.
Ugled znamke je mogoče dokazovati npr. z dokazi o tržnem deležu blaga in storitev, ki jih znak znamke varuje, v primerjavi z drugimi proizvajalci oziroma ponudniki, s tržnimi raziskavami, ki prikazujejo stopnjo osveščenosti javnosti o znamki, z dokumenti neodvisnega vira, ki izkazujejo denarna sredstva, vložena v promocijo znamke, s primerki promocijskega gradiva. Iz predloženih dokazov pa takšnih dejstev ni mogoče preveriti. Zgolj zatrjevano ne pa tudi dokazano je s strani tožeče stranke ostalo izkoriščanje ali oškodovanje razlikovalnega značaja njene znamke. Predloženi dokazi tudi niso zadostni za izkazovanje dejavnikov, ki se v smislu Skupnega priporočila WIPO upoštevajo pri odločanju, ali je neka znamka dobro znana znamka.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti premoženja - odškodnina - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Glede na zakonsko ureditev, po kateri je upravičenec zavezanec za povrnitev v denacionalizirane nepremičnine izvršenih vlaganj, je utemeljeno sklicevanje tožeče stranke, da se navedena vlaganja ne bi smela upoštevati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja le v primeru, če je upravičencu naložena obveznost povrnitve vlaganj (z dokončno odločbo upravnega organa), in sicer v višini naložene obveznosti.
Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da iz izpodbijane delne odločbe ni razvidno, na kateri podlagi temelji zaključek upravnega organa, da je bila A.A. sprejeta v avstrijsko državljanstvo v letu 1949. Navedena ugotovitev upravnega organa je bistvena za ugotavljanje upravičenosti do denacionalizacije glede na to, da je treba tudi v primeru, da je prejšnji lastnik imel ob podržavljenju jugoslovansko državljanstvo, kot v obravnavanem primeru, ugotavljati, ali je imel na dan 13.3.1938 (anschluss) in na dan 28.4.1945 (dan vzpostavitve Avstrije) avstrijsko državljanstvo, saj bi kot tak imel po načelu efektivnosti državljanstva na podlagi 2. odstavka 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije in bi prišlo do izključitvenega razloga za denacionalizacijo iz 2. odstavka 10. člena ZDen.
upravni spor - predmet upravnega spora - akti, izdani v obliki predpisa - dodelitev koncesije za upravljanje pristaniške dejavnosti
S tem, ko je uredba neposredno določila koncesionarja, je uredila posamično razmerje, zaradi katerega ima v tem delu naravo posamičnega akta.
Podlaga za podelitev enovite koncesije je v 997. členu PZ, ki v 1. odstavku določa, da prvo koncesijsko pogodbo o opravljanju, vodenju, razvoju in rednem vzdrževanju pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču sklene Republika Slovenija z osebo zasebnega prava, ki opravlja te dejavnosti na dan uveljavitve tega zakona. Iz te določbe po mnenju sodišča izhaja, da je bil namen zakonodajalca, da se upravljanje vse pristaniške dejavnosti, tako glavne kot tudi spremljajočih, vključno z opravljanjem ekoloških dejavnosti, podeli enemu koncesionarju
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4.
upravni spor - dovoljenost pritožbe - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe
Ker sta tožnika vložila pritožbo brez pooblaščenca, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa tožnika v njej nista izkazala niti zatrjevala, da imata opravljen pravniški državni izpit.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožnik blaga ni uporabil za namene opravljanja dejavnosti, ker ga sploh ni nabavil, zato se vstopni DDV ne sme odbiti. Tožnik je nepravilno izkazal znesek vstopnega DDV in s tem nepravilno tudi sestavil obračun davka.
Glede odhodkov pa sodišče ugotavlja, da bi tožnik moral odhodke iz naslova izgube v odvisnem podjetju v skladu s temeljnimi računovodskimi predpostavkami izkazovati v tistem letu, ko je izguba nastala. Eno izmed temeljnih računovodskih načel je strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka, ki pomeni, da upoštevamo stroške in prihodke ob njihovem nastanku, in jih evidentiramo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost po spolu
Da je mogoče kandidatno listo oceniti kot zakonito, morata biti izpolnjena dva materialna pogoja kumulativno. Prvi pogoj se nanaša na predpisani minimalni delež oseb vsakega od obeh spolov, drugi materialni pogoj pa na izmenično razporeditev kandidatov po spolu na prvi polovici kandidatne liste.
ZOdv člen 17, 17/1, 19. Odvetniška tarifa člen 22.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - določitev preživnine v postopku razveze - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upoštevaje sprejeto sodno prakso, odvetniku v zadevi razveze, v kateri se odloča tudi o preživnini, ni mogoče priznati stroškov za zastopanje v zvezi s preživnino.
Obvezna razlaga OT, ki jo je sprejel upravni odbor Odvetniške zbornice RS, h kateri pa ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, zato je sodišče in državni ter drugi organi niso dolžni uporabljati.
lokalne volitve - kandidatna lista - pritožba - rok za pritožbo - nepravočasna vloga
Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.
gradbeno dovoljenje - nadomestna gradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta
Če bi upravni organ v ponovljenem postopku ugotovil, da gre za nadomestno gradnjo, zahtevani odmik od parcelne meje oz. sodelovanje sosedov mejašev, kar je predvideno v primeru gradnje novega objekta (ki ni nadomestna gradnja), v zadevi ne bi bila relevantna.
Ker predložene PGD dokumentacije ni izdelala oseba, ki bi med izdelavo projekta izpolnjevala z ZGO-1 predpisane pogoje za projektanta, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Neizpolnjevanje tega pogoja v obravnavanem primeru je zadosten razlog za izdajo zavrnilne odločbe.
Ker tožnik v zakonskem roku ni plačal zahtevane sodne takse za postopek, se v skladu z določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožnik umaknil tožbo. Sodišče je zato ustavilo postopek.