ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-3. ZZUZIS člen 27, 27/1, 27/1-8. Pravilnik o pitni vodi člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
inšpekcijski ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe
V obravnavani zadevi ne gre za preskrbo s pitno vodo, temveč za ukrep zdravstvene inšpekcije zaradi zagotavljanja zahtev, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaževanja pitne vode. To pa lahko uresničuje le tako, da določi izvajalca z ustrezno izobrazbo.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 10, 10-1, 15.
koncesije - podelitev koncesije - merila za izbor koncesionarja - usklajenost javnega razpisa z določili koncesijskega akta
Javni razpis ni v neskladju z določili koncesijskega akta zaradi tega, ker se je pridobljeno število točk posamezne prijavljene osebe upoštevalo glede na njeno usposobljenost v celoti, ne glede na odstotek zasedenosti in odstotek časovne zaposlenosti glede na polni delovni čas. Pri merilu dodatne usposobljenosti koncesijski akt namreč ne določa, da bi se moral upoštevati odstotek zasedenosti oziroma časovne zaposlenosti glede na polni delovni čas.
V skladu s 111. členom ZDavP-2 lahko davčni organ zahteva zavarovanje davčne obveznosti pred izdajo odločbe, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. To pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej presoditi in obrazložiti okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da davčna obveznost ne bo poravnana.
Odločba o priznanju statusa kmeta (še posebej, če je starejšega datuma) sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ.
Inšpekcijski ukrep odvzema trofej je bil pravilno izrečen lovski družini, ki je upravljalec lovišča, na katerem je bila divjad, v lasti Republike Slovenije, uplenjena v nasprotju z načrtovanim odstrelom.
ZDDPO člen 11, 12, 15. ZDavP-1 člen 406. SRS (1993) standard 1.11, 5.5, 5.8, 5.9, 5.17, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - s poslovanjem povezani stroški - investicije - popravek vrednosti terjatev - zmanjšanje nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča - postopek v teku
Sodišče se strinja, da gre v konkretnem primeru, ko se postopek na podlagi odločbe o pritožbi ponovi, z ozirom na prehodne določbe 406. člena ZDavP-1 za postopek, ki je v teku. Za takšno razumevanje omenjene določbe govori tudi kasnejša prehodna ureditev v ZDavP-2, s katero je, drugače kot v ZDavP-1, izrecno določeno, da se v primeru zadeve, vrnjene v ponovni postopek, postopek „nadaljuje po tem zakonu“.
Po določbah 11. člena ZDDPO je mogoče kot davčne upoštevati samo tiste odhodke, ki so obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Skladno z določbami SRS 21 in 22 pa so obračunani samo tisti odhodki, pri katerih je vsebino poslovnih dogodkov mogoče jasno razbrati iz listin, ki so podlaga za njihovo knjiženje v poslovnih knjigah.
Po določbah 12. člena ZDDPO morajo biti stroški, ki se davčno priznajo, neposredno in ne le posredno povezani s poslovanjem.
Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.
Davčni zavezanec ne sme oblikovati popravkov vrednosti terjatev niti terjatev odpisovati brez ustreznih listin, ki izkazujejo, da terjatev ne bo plačana, oziroma da ne bo plačana v celoti.
Kot davčno priznanega odhodka ni mogoče upoštevati zmanjšanja nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča. Le-ta se namreč zmanjšuje tako, da se dodatno obračuna amortizacijo, ki se prizna v znesku in s tem v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračunavanja, ki ga sicer uporablja zavezanec. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno, tudi ne v primeru, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.
ZUS člen 28, 28/1, 29, 29/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vročitev odločbe - osebna vročitev
Tožnik je bil najkasneje 5. 2. 2010 seznanjen z novo uvrstitvijo v plačni razred, kar pomeni, da je 6. 2. 2010 začel teči 30 dnevi rok za vložitev tožbe. Tožnik pa je tožbo vložil po izteku zakonskega roka, zato je sodišče tožbo zavrglo kot prepozno.
gozd - gozd s posebnim namenom - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in je bilo zemljišče z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije. Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda.
blagovna znamka - registracija blagoven znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
V primeru enobesedne znamke težko govorimo o dominantnem delu in se povprečni potrošnik pri krajših besednih znamkah običajno ne osredotoča na posamezne črke, temveč gleda znak oziroma besedo kot celoto, pri čemer je pri krajših besedah potrošnik v večini primerov pozoren ravno na začetek besede, kar je večkrat potrdila tudi upravna in sodna praksa.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13, 13/1, 13/1-2. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/4.
javni razpis - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
Nacionalni predpis določa kot pogoj za dodelitev sredstev prvi lastniški prevzem kmetije v časovnem obdobju 16 mesecev pred oddajo vloge. Določba 4. odstavka 13. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 zgolj zavezuje nacionalni organ, da sprejme odločitev (izda odločbo) v 18 mesecih od začetka delovanja (prevzema kmetije) in se ne more razlagati tako, da se vloga zavrne, če od prevzema kmetije do izdaje odločbe preteče več kot 18 mesecev, ker bi se s takšno razlago upravnemu organu dalo možnost, da o vlogi iz katerihkoli razlogov ne odloči v določenem časovnem obdobju.
davek od dobička pravnih oseb - transferne cene - investicijska olajšava - obrazložitev odločbe - davčno priznan odhodek
Izpodbijana odločitev je bistveno pomanjkljivo obrazložena v pravnem pogledu v delu, ki se nanaša na zmanjšanje investicijske olajšave. S 1. odstavkom 18. člena ZDDPO, ki je, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, podlaga za odločitev (tudi) v tem delu, zakon višino transfernih cen omejuje pri odhodkih. Navedena določba zato ne predstavlja (neposredne) pravne podlage za znižanje investicijske olajšave.
Ker so le pravilno ugotovljena dejstva lahko podlaga za določitev dominantnega dela znaka, ki se ga nato primerja iz vizualnega, fonetičnega in pomenskega gledišča, sodišče ne more slediti razlogom Urada, ki je ugotovil, da primerjana znaka nista podobna.
Ugled znamke je mogoče dokazovati npr. z dokazi o tržnem deležu blaga in storitev, ki jih znak znamke varuje, v primerjavi z drugimi proizvajalci oziroma ponudniki, s tržnimi raziskavami, ki prikazujejo stopnjo osveščenosti javnosti o znamki, z dokumenti neodvisnega vira, ki izkazujejo denarna sredstva, vložena v promocijo znamke, s primerki promocijskega gradiva. Iz predloženih dokazov pa takšnih dejstev ni mogoče preveriti. Zgolj zatrjevano ne pa tudi dokazano je s strani tožeče stranke ostalo izkoriščanje ali oškodovanje razlikovalnega značaja njene znamke. Predloženi dokazi tudi niso zadostni za izkazovanje dejavnikov, ki se v smislu Skupnega priporočila WIPO upoštevajo pri odločanju, ali je neka znamka dobro znana znamka.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu, ki je bil izstavljen pred datumom njene identifikacije za namene DDV. Po prvem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec pa sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. Pravico do odbitka vstopnega DDV pa lahko uveljavlja le davčni zavezanec.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti premoženja - odškodnina - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Glede na zakonsko ureditev, po kateri je upravičenec zavezanec za povrnitev v denacionalizirane nepremičnine izvršenih vlaganj, je utemeljeno sklicevanje tožeče stranke, da se navedena vlaganja ne bi smela upoštevati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja le v primeru, če je upravičencu naložena obveznost povrnitve vlaganj (z dokončno odločbo upravnega organa), in sicer v višini naložene obveznosti.
Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da iz izpodbijane delne odločbe ni razvidno, na kateri podlagi temelji zaključek upravnega organa, da je bila A.A. sprejeta v avstrijsko državljanstvo v letu 1949. Navedena ugotovitev upravnega organa je bistvena za ugotavljanje upravičenosti do denacionalizacije glede na to, da je treba tudi v primeru, da je prejšnji lastnik imel ob podržavljenju jugoslovansko državljanstvo, kot v obravnavanem primeru, ugotavljati, ali je imel na dan 13.3.1938 (anschluss) in na dan 28.4.1945 (dan vzpostavitve Avstrije) avstrijsko državljanstvo, saj bi kot tak imel po načelu efektivnosti državljanstva na podlagi 2. odstavka 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije in bi prišlo do izključitvenega razloga za denacionalizacijo iz 2. odstavka 10. člena ZDen.
O dolžnosti pridobitve uporabnega dovoljenja je mogoče govoriti samo v primeru, ko gre za posege, za katere je bilo pred tem izdano gradbeno dovoljenje. Če to ni bilo izdano, pa bi moralo biti, bi bilo v postopku inšpiciranja treba uporabiti enega izmed ukrepov predpisanih za nedovoljeno gradnjo.
ZDen člen 51. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 74/3.
denacionalizacija - zahteva za vročitev odločbe
V postopku se ni odločalo o tožničinem premoženju in zato ni zavezanka za vračilo zemljišč, in tudi ne stranska udeleženka, ker se v postopku ni posegalo v njene pravice in pravne koristi.
Odločba o statusu kmeta je ugotovitvene narave, torej ne konstitutivne, s katero bi se ustanavljal status kmeta z izdajo odločbe. Neobstoj odločbe o statusu kmeta ob sprejemu ponudbe torej ne pomeni, da kupec v tem časovnem trenutku ni izpolnjeval statusa kmeta.
Odločba o vrnjenem premoženju je bila v obravnavanem primeru pravnomočna pred podano ponudbo. Ob sprejemu ponudbe je bil kupec pravno lastnik vrnjenih nepremičnin, ki mejijo na prodajane.