URS člen 15, 33, 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 92/2, 93, 93/2.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Upoštevanje načela sorazmernosti predstavlja ugotavljanje javne koristi v konkretnem primeru, zato bi upravni organ zadevne ugovore tožeče stranke moral presoditi že v tej fazi postopka, ne pa njihovo presojo odložiti do naslednje faze, kot pojasnjuje svoje postopanje v izpodbijani odločbi.
Kolikor se upravni organ sklicuje na 100. člen ZUreP-1, ki določa, da v primerih iz drugega 93. člena tega zakona upravni organ ugotovi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka tega člena (sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi, da je gradnja predvidena v javno korist), sodišče meni, da je s tem določen le eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo postopka razlastitve. Kot je že pojasnilo, pa tudi zgolj prostorski akt ne more prejudicirati javne koristi.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 126. ZIN člen 24, 24/1,2, 24/3.
inšpekcijski postopek - uvedba postopka po uradni dolžnosti - stranski udeleženec - vročitev odločbe
Ni mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da pojasnilo inšpektorja, da inšpekcijski pregled ni pokazal kršitve predpisov, katerih izvajanje nadzira, izkazuje, da je bil postopek uveden in očitno ustavljen. V smislu ugotavljanja pogojev za uvedbo postopka po uradni dolžnosti je inšpektor moral preveriti navedbe tožeče stranke v prijavi. To je lahko storil le tako, da si je ogledal konstrukcijo, na katero se je prijava nanašala. Takšno predhodno dejanje zato ne pomeni, da je bil postopek že začet.
Prijavitelj uvedbe inšpekcijskega postopka ne more izsiliti, lahko pa zahteva obvestilo inšpektorja o ukrepih. V postopku inšpektorja prijavitelj nima položaja stranke, lahko pa ima položaj stranskega udeleženca, in sicer tedaj, če je inšpektor zoper kršitelja uvedel inšpekcijski postopek, prijavitelj pa izkaže, da bi lahko inšpektorjeva odločitev vplivala na njegov pravni položaj.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akta, ki ga je izdal organ, ki ni oblastveni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu
spor med končnim uporabnikom in operaterjem - moteno delovanje storitev - odgovornost operaterja - dokazno breme
Tožeča stranka je tista, ki je v sporu dolžna dokazati, da je linijska povezava delovala brez napake, da bi bila izključena njena odgovornost za moteno delovanje storitev ter da bi lahko bila uspešna v zatrjevanju, da je storitve končnemu uporabniku zagotavljala tako, kot se je zavezala v naročniški pogodbi.
ZDMV člen 5, 5-2. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo
Iz 2. točke 5. člena ZDMV izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V konkretnem primeru tožnik zakonsko določenega pogoja v času nakupa vozila ni izpolnjeval, zato njegovemu zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Verodostojnosti potrdila o skupnem gospodinjstvu pa v tem postopku ni mogoče izpodbijati.
upravni spor - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe
Glede na to, da je bil tožnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, tožnik pa sodne takse v predpisanem roku ni plačal, se tožba tožnika šteje za umaknjeno. Sodišče je zato na podlagi 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost agencije
Nobena od strank spora ne zatrjuje, da gre v tej zadevi za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo polne cene za prejeto blago oziroma plačilo preostalih obrokov v enkratnem znesku nedovoljeno sankcijo v smislu 3. odstavka 85. člena ZEKom. To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
ZIN člen 18, 18/1, 18/1-1, 18/1-5, 32, 32/1, 32/1-5. ZG člen 18, 18/1, 21, 75, 75/1. ZUP člen 80.
ukrep gozdarskega inšpektorja - prepovedani posegi v gozdu - objekt v gozdnem prostoru - upravni postopek - skrajšani postopek
Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Tožeča stranka je sicer vložila vlogo za izdajo odločbe po ZG, vendar do posega v gozdni prostor takšno dovoljenje ni bilo izdano, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep utemeljen.
urejanje in evidentiranje meje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga - objektivni rok - začetek teka objektivnega roka
Vročitev odločbe predlagatelju obnove ima za posledico začetek teka subjektivnega roka, ne pa tudi objektivnega, kar pomeni, da po preteku objektivnega roka 3 let od dneva vročitve odločbe stranki, ki je bila udeležena kot stranka v postopku, obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost
Ker v obravnavanem primeru ne gre za predlog za rešitev spora v zvezi z dostopom do storitev oziroma izvajanjem (kot tudi ne zaračunavanjem), pač pa za spor, ki se nanaša na sklenjeno pogodbo med tožnikom in stranko z interesom (veljavnost splošnih pogojev, pravičnost ...), torej za tipično civilnopravno razmerje, je tožena stranka s tem, ko je odločala o tožnikovem predlogu, da mu stranka z interesom naročene storitve še naprej zaračunava po ceni, ki je veljala od sklenitvi naročniškega razmerja, in presojala, kateri splošni pogoji za tožnika veljajo, presegla okvir določbe 92. člena ZEKom, ki njeno pristojnost za reševanje sporov med končnim uporabnikom in operaterjem določa.
ZDDPO- člen 32. ZDavP člen 117. ZDDPO-2 člen 74. ZDoh- člen 6, 64, 65.
davek od dobička pravnih oseb - dohodnina - povečanje in takojšnje zmanjšanje osnovnega kapitala - udeležba pri dobičku - izplačilo dividend - prikrito izplačilo dobička - izigravanje davčnih predpisov - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
V postopku ugotovljena dejstva so zadostna podlaga za ugotovitev, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala sprejet ne s ciljem, da se osnovni kapital družbe dejansko poveča, temveč s ciljem njegovega takojšnjega zmanjšanja in s tem neobdavčenega izplačila alikvotnega deleža. Zadevni korporacijski pravni posli so bili torej sklenjeni izključno z namenom izigravanja davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten. Tožeča stranka sicer pojasnjuje zakonitost svojega manevra s stališča ZGD, zakaj je v danem primeru, ne s stališča ZGD, pač pa s stališča poslovno ekonomske odločitve, ravnala tako, kot je, pa zadovoljivo ni pojasnila. Tako ostaja edini izkazan namen za njen manever prikrito izplačilo dobička.
Tožeča stranka nima prav, ko trdi, da v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji za obdavčitev, saj naj bi ta nastopila šele z uveljavitvijo ZDDPO-2. Vrhovno sodišče se je v primeru presoje veljavnosti pogodbe, ki je namenjena izmikanju plačevanja davka, opredelilo za veljavnost pogodb, vendar le v smislu civilnopravnih posledic. Obenem je namreč razsodilo, da je treba neplačilo davka kot nedovoljeno posledico pogodbe, sklenjene z namenom izogniti se plačilu davka, odpraviti na upravnopravnem področju. To pa se lahko stori samo tako, da se takšni pravni posli pri uporabi davčnih predpisov obravnavajo v skladu z njihovo vsebino, ta pa je v konkretnem primeru izplačilo dividend, ki je podvrženo obdavčenju.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo - zaključevanje govornih klicev - upoštevni trg - združitev postopkov - stranka v postopku
Ponudniki govornih storitev v javnem mobilnem telefonskem omrežju, ki tehnično obvladujejo dostop do zaključevanja govornih klicev svojim končnim uporabnikom (omrežni ali infrastrukturni operaterji), so ponudniki na posamičnem upoštevnem trgu. Ker na območju Slovenije obstajajo štirje mobilni operaterji, ki posedujejo tako jedrni kot radijski del omrežja, obstajajo tudi štirje upoštevni trgi za zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih.
Na nekem določenem upoštevnem trgu obstaja lahko več podjetij s pomembno tržno močjo, vendar pa 22. člen ZEKom pri tem ne predpisuje enotno vodenega postopka zoper več operaterjev.
davek od dobička pravnih oseb - prevrednotovalni poslovni odhodki - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica - dokaz z izvedencem - prevrednotenje zemljišč
Niti ZDavP niti ZUP direktno (zgolj) na uporabo listinskih dokazov ne napotujeta, jih pa predpisujeta člena 9 oziroma 11 ZDDPO, ko določata, da se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, oziroma da se med odhodke davčnega zavezanca upoštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali SRS. Slednji pa kot podlago za knjiženje predpisujejo verodostojne knjigovodske listine, česar pa dokaz z izvedencem ne predstavlja.
Temeljnica, ki je bila podlaga za knjiženje, je v SRS 21 opredeljena kot nalog, da se podatki, ki izhajajo iz pravno veljavne knjigovodske listine, na podlagi katere je izdan, vpišejo v poslovne knjige. Nalog ima pomožno naravo, usmerjeno predvsem h kontroli pravne veljavnosti izpričevalne listine. Temeljnice same zato ni šteti za verodostojno knjigovodsko listino.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - - ustavitev postopka
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek ustavi. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril je sodišče postopek ustavilo.
vpis v register upravnikov stavb - obnova postopka - pravni interes - stranka v postopku
Družba A. d.o.o. je vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb predlagala na podlagi pogodbe o upravljanju upravniških storitev, torej je predlog za vpis vložila upravičena oseba. Te lastnosti pa tožnik nima, niti nima lastnosti, ki jo določba 1. odstavka 167. člena SZ-1 določa za drugega upravičenega predlagatelja vpisa, to je predsednika skupnosti lastnikov. Iz navedenega razloga tožnik ne more utemeljiti pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka.
ZKme-1 člen 41. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-3, 236, 236/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - pritožba - suspenzivni učinek
Določbo 41. člena ZKme-1, po kateri pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve, in ki torej določa izjemo od pravila o suspenzivnem učinku pritožbenega roka ter vložene pritožbe, je treba razlagati ekstenzivno, torej tako, da se nanaša tudi na zavrnilne odločbe. Podlago za to daje že gramatikalna razlaga določbe 41. člena ZKme-1, saj se določba ne omejuje na pozitivne odločbe iz naslova ukrepov kmetijske politike.
davek od dohodkov pravnih oseb - kratkoročne pasivne časovne razmejitve - zaloge - sprememba vrednosti zalog
Po presoji pritožbenega organa je odločitev utemeljena z določbami SRS 4.18 in 24. člena ZDDPO-1, po katerih se kot odhodek prizna le knjigovodska vrednost prodanih zalog. Navedena pravna podlaga ob upoštevanju SRS 14 v obravnavanem primeru za odločitev ne zadošča. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka izkaz poslovnega izida sestavila po različici I (SRS 25.5). Po tej različici se kot odhodki upoštevajo vsi stroški v zalogah. Da bi bili, skladno s SRS 4.18, upoštevani zgolj odhodki, ki so prihodke iz prodaje povzročili, se po različici I izkaza poslovnega izida njegova višina korigira s postavko Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (SRS 25.32, 25.33). Zatrjevane davčne nevtralnosti iz navedenih razlogov ni mogoče zavrniti, kolikor drži trditev tožeče stranke, da je v vrednosti zalog izkazala tudi sporne vnaprej vračunane stroške storitev, ki pa v upravnem postopku ni bila preverjena.
obveznost zagotavljanja preglednosti na upoštevnem trgu - regulatorna odločba - postopek nadzora
Ker je tožena stranka v postopku nadzora ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja preglednosti, je njena odločba s katero je tožeči stranki določila ukrep preglednosti cen na medoperaterskem trgu, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - redno šolanje
Razlog za priznanje preživnine tožniku in s tem za razumnost vložitve tožbe za plačilo preživnine je redno šolanje tožnika v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine po polnoletnosti.