Ob izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je davčni organ tožniku prepovedal razpolaganje z nepremičninami do dneva izpolnitve davčne obveznosti ter hkrati pristojnemu sodišču odredil vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiško knjigo, je bilo podano dovolj utemeljeno pričakovanje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena. Pri tem je treba poudariti, da se z ozirom na zakonsko besedilo 111. člena ZDavP-2 ne zahteva, da bo zavezanec za davek sam onemogočil ali precej otežil izpolnitev obveznosti in s tem obstoj subjektivne nevarnosti za neizpolnitev, temveč zadošča obstoj objektivnih okoliščin, ki jih davčni organ lahko ugotovi tudi po uradni dolžnosti.
ZBPP člen 1, 1/3, 11, 11/3, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - predlog za izločitev sodišča
Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna.
ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, instituta izločitve sodišča ne pozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi- nujna ali redna brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izločitev sodišča
ZPP izločitve sodišča ne pozna. Prav tako je Upravno sodišče po veljavni zakonodaji Republike Slovenije edino stvarno pristojno sodišče za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči.
Določba 1. odstavka 36. člena ZBPP, ki ureja nujno brezplačno pravno pomoč, toženi stranki v ničemer ne preprečuje, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči ne opredeli do podatkov, ki so ji na voljo v času odločanja, še posebej, če je to potrebno za izpeljavo postopka v smislu 1. odstavka 1. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev pritožbe v pravdni zadevi - obseg odobrene BPP
Odmera nagrade odvetniku mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je točno navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Tožena stranka je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje za celoten postopek v zadevi, upravičenec za vložitev pritožbe ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - odškodnina - dokazovanje škode
Tožena stranka je pravilno odločila, da vložitev odškodninske tožbe ne bi bila razumna, saj le pavšalno navajanje škode za odškodninsko odgovornost ne zadostuje, prav tako morajo biti kumulativno podani pogoji (nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode in vzročna zveza med takšnim ravnanjem in nastalo škodo). Vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem obeh odvetnikov in škodo, ki jo tožnik zatrjuje, ni verjetno izkazana, kar potrjuje tudi sklep ODT, iz katerega izhaja, da ravnanje odvetnikov ni bilo protipravno.
ZBPP člen 14. ZSV člen 23. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - primerno stanovanje
Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbah 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
V uvodnem delu četrtega dela odvetniške tarife, konkretno pod tč. 2 opombe 4 je navedeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Iz tega besedila je torej nedvoumno razvidno, da v kazenskem postopku pripada odvetniku nagrada za vsak narok posebej. Pri pravdnem postopku pa je besedilo drugačno in je navedeno zgolj to, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku. Če bi hotel zakonodajalec tudi za pravdni postopek določiti, da pripada odvetniku nagrada posebej za vsak narok, bi tudi v tretjem delu odvetniške tarife uporabil enako besedilo, kot ga je uporabil v četrtem delu, ko gre za kazenske postopke.
ZV-1 člen 105, 105/2, 108, 125, 125/1, 125/1-1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 13/1, 14, 14/2, 14/3.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - neposredna raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo
Poselitvena območja, na katerih je omogočena oskrba s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, predvidi pod pogoji iz drugega odstavka 14. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo lokalna skupnost v programu komunalnega opremljanja naselij. Če pa občina takšnega programa nima, mora okoliščine iz drugega odstavka 14. člena pravilnika razjasniti organ, pristojen za odločanje o izdaji vodnega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je zelo verjetno, da tožnik zaradi zamude prekluzivnega roka v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo uspel, je upravni organ njegov zahtevek za dodelitev BPP iz razloga nerazumnosti po 24. členu ZBPP pravilno zavrnil.
ZLPP člen 13, 13/2. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-2. ZDen člen 2, 69.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pravnomočno rešena zadeva - isto dejansko in pravno stanje zadeve
Ker je bilo z obema upravnima odločbama urejeno isto pravno vprašanje (to je vprašanje vračila oz. lastništva nepremičnin), je po ZUP podan razlog za odpravo kasneje izdane odločbe po nadzorstveni pravici.
mednarodna zaščita - redni postopek - enotni postopek mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožniku ni mogoče priznati statusa begunca po drugem odstavku 2. člena ZMZ. Ni pa pojasnila, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za subsidiarno zaščito. Enotni azilni postopek po 34. členu ZMZ namreč pomeni, da tožena stranka najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite po tretjem odstavku 2. člena ZMZ. Tožena stranka pa navedenih določb ZMZ ni upoštevala in pogojev za subsidiarno zaščito ni ugotavljala.
Četudi je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, to še ne pomeni, da v obravnavni zadevi ne bi mogli biti izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranka v postopku - stranski udeleženec
Upravni organ je začel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po uradni dolžnosti na podlagi obvestila tožnic, da stranka z interesom ne prebiva več na tem naslovu. Že samo to dejstvo, na katero se sklicujeta tožnici, pa še ne pomeni, da se jima s tem tudi daje možnost sodelovanja v postopku kot stranskim udeležencem po določbi 43. člena ZUP.
Ker je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč tudi kot drug kmet, je bilo za odločitev v zadevi treba ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta v skladu z določbo 24. člena ZKZ.
URS člen 51, 51/3. ZNB člen 22a, 22a/2, 22b, 22c, 22č.
obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - privolitev posameznika - utemeljeni razlogi za opustitev obveznega cepljenja - varstvo človekovih pravic - poseg v človekove pravice
Po določbi tretjega odstavka 51. člena URS nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Že ustava torej dopušča, da se lahko z zakonom določijo zdravstveni ukrepi brez privolitve posameznika. Prav tak primer predstavljajo ukrepi za preprečitev nalezljivih bolezni.
Sodno takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, ta pa nastane s samim dejanjem v sodnem postopku, na katerega je vezan njen nastanek (npr. z izročitvijo vloge sodišču itn. - glej 1. in 2. odstavek 4. člena ZST). Glede na tako zakonsko ureditev (pavšalni) razlogi, zakaj se je stranka udeleževala sodnih postopkov, za odločitev niso relevantni.
medoperaterski trg - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - obveznost cenovnega nadzora
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožena stranka referenčno ceno zaključevanja klicev izračunala skladno s Priporočilom, po metodologiji LRIC „bottom up“, saj tožena stranka temu ne oporeka. Ugovori tožene stranke, ki pa se nanašajo na samo metodologijo izračuna referenčne cene, niso utemeljeni, saj glede na zavezanost regulatornega organa k doslednemu upoštevanju Priporočila na drugačno odločitev ne bi mogli vplivati.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 260, 260-9. ZEKom člen 22, 22/1.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - udeležba prizadetih strank - zavrženje tožbe
V upravnem postopku ima tožnik tudi možnost vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku, kar pomeni, da se mu ne odreka pravica do sodelovanja v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo, vendar pa mora biti o navedenih pravnih sredstvih prej odločeno v upravnem postopku, šele zoper tak upravni akt pa mu bo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2. ZPP člen 394-2, 394-4, 430.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - rok za vložitev predloga
Ker je tožnica zamudila rok za vložitev izrednega pravnega sredstva določen v 430. členu ZPP, prav tako pa ni izkazala obstoja v zadevi motenja posesti dovoljenih razlogov za obnovo postopka, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da ni realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka, v postopku zaradi motenja posesti, lahko uspela.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - smrt tožnika - zavrženje tožbe
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik po vložitvi tožbe umrl, da so se dediči po njem odpovedali dedovanju in da je bilo njegovo premoženje izročeno Republiki Sloveniji, skladno z 9. in 219. členom ZD. Po določbi 80. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena ZPP), kar je glede na povedano storilo v tem primeru.
V zadevi je sporna davčna opredelitev storitev, ki jih je tožnik opravljal po agencijski pogodbi, ki jo sklenil z nemškim podjetjem. Iz 1. odstavka 17. člena ZDDV izhaja, da se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, svoj sedež ali poslovne enote, iz katerih opravlja storitve, oziroma običajno prebivališče, če nima sedeža ali poslovnih enot, če ni s tem zakonom drugače določeno. Iz 3. odstavka 17. člena ZDDV izhaja, da se, ne glede na 1. odstavek tega člena, pri storitvah, ki jih našteva, med drugim svetovalcev (3. točka), za kraj opravljenega prometa storitev šteje kraj, kjer ima prejemnik storitve – davčni zavezanec, sedež, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno bivališče, če nima sedeža ali poslovne enote, če storitev opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža. Četrti odstavek 17. člena ZDDV pa določa, da če storitev iz 3. odstavka opravi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji za naročnika – davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, se za kraj opravljenega prometa šteje kraj, kjer ima sedež naročnik storitve. Tožnik ni opravljal storitev navedenih v 3. odstavku 17. člena ZDDV, zato je treba upoštevati 1. odstavek 17. člena ZDDV.