brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
Ker v tretjem delu odvetniške tarife (upravni spor, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni postopek, nepravdni postopek in posebni postopki) ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku, kot je to jasno določeno v četrtem delu odvetniške tarife za naroke v kazenskem postopku, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok in je zato ravnala pravilno, ko je tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja po tar. št. 3102 samo v enkratnem znesku.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Pri izdaji izpodbijane določbe so bila bistveno kršena pravila postopka, saj stranki ni bila omogočena aktivna udeležba: čeprav je bil opravljen ogled, tožnica nanj ni bila vabljena, upravni organ ni opravil ustne obravnave, o opravljenem ogledu pa tudi ni bil sestavljen zapisnik.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacije davka - odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga
Davčnega dolga, ki je nastal zaradi neplačevanja akontacij iz naslova davka od dohodkov iz dejavnosti, ni mogoče odpisati, dovoliti pa tudi ni mogoče obročnega plačila.
ZGD člen 394. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 47, 97, 125, 125/2, 126, 126/2.
davčna izvršba - davčne obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - zastaranje pravice do izterjave davka - solidarna odgovornost družbenika
Sodišče ne dvomi v tožnikov položaj aktivnega družbenika izbrisane družbe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik eden od ustanoviteljev izbrisane družbe, da je njen (čeprav manjšinski) družbenik ter obenem tudi direktor družbe. Glede na družbeno pogodbo kot direktor vodi posle družbe in zastopa družbo brez omejitev. Čim je tako, so izpolnjene zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče. Kot direktor družbe je namreč tožnik imel najmanj možnost, da poslovodi družbo in da je vključen v gospodarjenje, to je v njeno redno upravljanje, in da je z njim, kolikor sam ne ukrepa, vsaj seznanjen, s tem pa je imel tudi možnost vpliva tudi na nastanek spornih davčnih obveznosti družbe in njihovo izpolnjevanje.
Solidarna odgovornost družbenikov za dolgove družbe pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev, vse dokler obveznost ni izpolnjena, od kateregakoli dolžnika. Zato ni ovire, da se obveznost terja in sklep o prisilni izterjavi izda tudi B.B., ki je (bil) prav tako kot tožnik družbenik izbrisane družbe. Z izpolnitvijo davčne obveznosti enega solidarnega davčnega zavezanca se davčna obveznost vseh solidarnih davčnih zavezancev šteje za izpolnjeno. V primeru preplačila ali večkratnega plačila pa nastane obenem, in to uradoma, tudi obveznost davčnih organov do vračila preveč plačanih obveznosti na podlagi določb 97. člena ZdavP-2, zato do oškodovanja zavezancev za plačilo ne more priti.
Postopek, uveden zoper družbo, se v primeru njenega izbrisa po določbah ZFPPod proti družbeniku nadaljuje. Proti družbeniku se nadaljuje in (ponovno) ne začne tudi postopek davčne izvršbe. V pogledu pretrganja zastaranja pravice do izterjave davka je zato relevanten tudi postopek, ki se je pred tem vodil zoper izbrisano družbo, ter akti, izdani izbrisani družbi v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnik nepopolne prošnje za brezplačno pravno pomoč kljub vabilu oziroma pozivu za dopolnitev ni dopolnil, jo je tožena stranka pravilno zavrgla kot nepopolno.
poprava krivic - politični zapornik - svojec bivšega političnega zapornika - odločitev o zahtevi za priznanje statusa političnega zapornika - razhajanje v izjavah prič - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje priče - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Vloga se po določbah 15. člena ZPKri in po določbah ZUP, ki se v postopku po ZPKri uporabljajo subsidiarno, zavrže samo v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke. V konkretnem primeru pa se je o delu zahteve, to je o priznanju statusa politične zapornice tožnikovi materi, odločalo po vsebini, zato je način odločitve (da se zahteva zavrže) v tem delu napačen.
Iz upravnih spisov sledi, da tožnik na zaslišanjih prič ni bil navzoč niti ni bil seznanjen s tem, kar so priče izpovedale, in ne z rezultatom poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti. Ni mu torej bila dana možnost, da se udeleži postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je po določbah 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
Bistveno pomanjkljivi so tudi razlogi za odločitev, saj se v izpodbijanem sklepu presodi in upošteva le podatke, pridobljene iz Arhiva, ne presodi pa se ostalih izvedenih dokazov, to je zapisnikov o zaslišanju dveh predlaganih prič in dokazil (izjav istih oseb), ki jih je tožnik priložil zahtevi. Zlasti se ne oceni razhajanj med vsebino njunih izpovedb na zaslišanju in med vsebino njunih izjav, priloženih zahtevi. Izjave pa si nasprotujejo v bistvenem, to je glede vprašanja, ali je bila tožnikova mati v letih od 1945 do 1949 v priporu.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - kvadratura stavbe
Tožnik v postopku ne more uspešno nasprotovati ugotovljeni kvadraturi stavbe, saj se v postopku vpisa stavbe v register stavb vpis izvrši v skladu z izdelanim elaboratom, ki pa mu tožnik ne nasprotuje.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. ZUP člen 16. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - kršitev načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občine, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 20. člena ZSRT. Ob upoštevanju povedanega je za odločanje o pritožbi zoper odločbo o odmeri turistične takse pristojen župan.
Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in tudi ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu njihova različna (zakonska) obravnava. Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev turistične takse v ZSRT so dovolj določni. Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. V primeru pavšalne turistične takse ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj tožnik v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je v konkretnem primeru tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.
V tej zadevi ne gre za obročno odplačevanje blaga, pač pa je razmerja med tožnikom in potrošniki šteti za kreditno pogodbo, saj je višje stroške dostave šteti za stroške kredita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev odgovora na pritožbo - obseg odobrene BPP
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Zaradi tega je tožena stranka pravilno upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje upravičenca za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev odgovora na pritožbo ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev zahteve za sodno varstvo v zvezi s plačilnim nalogom
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik kot odvetnik upravičenki za brezplačno pravno pomoč postavljen samo za posamezno opravilo (sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo), zato je tožena stranka pravilno ravnala, ko je tožniku za opravljeno storitev – posamezno opravilo priznala stroške zastopanja po tarifni številki 5600.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi se preizkuša samo pravilnost sklepa, s katerim je bilo tožnici naloženo, da mora neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, s tem da se je že v predhodnem postopku s posebno odločbo ugotovilo, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno prejeta.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovo vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2008, je bila v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem ceno določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče tožeče stranke, da do uveljavitve Sklepa Vlade cena ni bila določena, je točno. Vendar nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom Vlade določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007), je po presoji sodišča tudi za obdobje, ko cena ni bila določena, treba uporabiti tisto, ki ustreza ceni, določeni s Sklepom Vlade.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - upravni spor - stvarno pristojno sodišče
Tožnik je v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč imel prejemke iz naslova pokojnine v višini 818,92 EUR mesečno, to pa je znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 453,60 EUR.
Za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči je edino stvarno pristojno le Upravno sodišče Republike Slovenije.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca
Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila, da tožnik prejema mesečno pokojnino v višini 818,92 EUR in tako presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik ne ugovarja.
Niti ZGO-1 niti kakšen drug predpis v zvezi z inšpekcijskim nadzorom ne določa zastaralnih rokov, prav tako ni mogoče uporabiti splošnega zastaralnega roka po določbah Obligacijskega zakonika.
ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 23, 27, 27a, 27b, 27c, 27č, 28a, 30, 30/1.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek - dohodki prosilca - organ pristojen za odločanje o predlogu
Tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče v upravnem sporu.
Ker je bilo v zadevi sporno vprašanje statusa kmeta tožnika, je upravni organ ravnal pravilno, ko je postopek odobritve pravnega posla prekinil do pravnomočne odločitve tega vprašanja.
obvezno cepljenje otrok - vloga za opustitev obveznega cepljenja - nepopolna vloga
Ker tožnik kot predlagatelj opustitve obveznega cepljenja upravnemu organu tudi po pozivu za dopolnitev vloge ni posredoval vseh zahtevanih podatkov oz. dokazil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo na podlagi 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel.