lokalne volitve - potrditev kandidature za župana - ugovor zoper potrjeno kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora
Določilo 96. a člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora zoper potrjeno kandidaturo za župana na podlagi 108. člena ZLV je treba smiselno razlagati tako, da lahko tak ugovor vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana. V obravnavanem primeru je bil pritožnik kandidat za člana občinskega sveta in ne kandidat za župana, zato je volilni organ pravilno ugotovil, da ugovora ni vložila upravičena oseba, ter ga zavrgel na podlagi 240. člena ZUP, ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki niso urejena z ZLV.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o odstopu vloge pristojnemu organu - zavrženje tožbe
Sklep o odstopu zadeve pristojnemu organ ni akt, ki ga stranka lahko izpodbija v upravnem sporu, ker postopek odločanja o prošnji tožnika z izpodbijanim aktom ni bil ustavljen ali končan ali obnovljen, zato je sodišče tožbo zavrglo.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Zahteva tožnice ne vsebuje zahtevka za priznanje statusa bivše politične zapornice in iz tega statusa izvirajočih pravic, temveč zahtevek za odškodnino zaradi smrti obeh bratov, o čemer pa organ sploh ni odločal. V postopku je bila tako storjena kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj se sklepa zato ne da preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - legalizacija objekta
Ker niti z odločbo o priglasitvi del niti z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem poseg v sosedovo nepremičnino ni bil dovoljen, bi se v primeru, ko bi do takšnih posegov v naravi prišlo, postopalo po določilih ZGO-1 o neskladni gradnji.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 33, 69, 69/1, 69/2, 69/3.
denacionalizacija - ničnost odločbe
Iz določb ZDen ne izhaja, da upravni organ v postopku denacionalizacije odloča tudi o morebitnih bodočih civilnopravnih oziroma stvarnopravnih pravicah oziroma razmerjih med strankami, ki nastanejo po tem, ko je o sami zahtevi za denacionalizacijo že odločeno, razen v kolikor gre za ex lege izbris hipotekarnih bremen, ki so nastala po podržavljenju, oziroma za ex lege oživitev služnosti, o čemer se odloči s samo odločbo o denacionalizaciji (določba 33. člena ZDen), za kar pa v obravnavanem primeru – kot izhaja iz podatkov spisa - ne gre.
rudarska pravica - vloga o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice - koncesija
Ker predlagano izkoriščanje mineralne surovine ni v skladu z državnim programom gospodarjenja z mineralnimi surovinami, je bila vloga tožnika za začetek postopka za izdajo koncesijskega akta pravilno zavrnjena.
Ker je bil stanovanjski objekt po gradbenem dovoljenju že v celoti zgrajen in je v uporabi, je s tem pravica iz gradbenega dovoljenja že izkoriščena. V takšnih primerih pa že po naravi stvari sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljenja niti ni možna, ampak je ta a contrario možna le pred začetkom gradnje oziroma med samo gradnjo.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3. Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zavrženje tožbe - upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti je bil sprožen na pobudo tožnic, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njune pravice ali pravne koristi. Tožnici sta bili le predlagateljici predloga sprožitve disciplinskega postopka, z izpodbijanim sklepom pa bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravico sodnega izvršitelja. Sankcija razrešitve bi tako vplivala na stranke v drugih postopkih prisilne izvršbe, ne pa nanju. Pravic oziroma pravnih koristi drugih pa tožnici ne moreta varovati. Svoje pravice lahko uveljavljata le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru niso bila v zadostni meri ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine po 4. alinei 23. člena ZMZ in sicer v zvezi s tožnikovim dvojnim imenom in njegovim indijskim državljanstvom, na kar utemeljeno opozarja v tožbi.
Tožnik je v zvezi s svojo identiteto dne 21. 4. 2010 toženo stranko pisno zaprosil za osebni razgovor, česar pa tožena stranka ni upoštevala in se do tega ni opredelila.
brezplačna pravna pomoč - predlog za odmero stroškov - zavrnitev predloga - izrek odločbe - tožnik v upravnem sporu - pravni interes
Iz izreka odločbe o dodelitvi Bpp ni mogoče povsem jasno in nedvomno razbrati, za katero procesno dejanje v postopku o prekršku je bil odvetnik upravičenki določen. ZP-1 namreč inštituta „zagovora“ v postopku o prekršku ne pozna. Ker iz podatkov v spisih izhaja, da je bil v postopku o prekršku poleg obdolženke (upravičenke) kot priča zaslišan tudi policist in je tožena stranka štela, da je bilo zadnje dejanje v postopku o prekršku opravljeno z dnem zaslišanja policista (to je z dnem 15. 6. 2010), to kaže na to, da je štela tudi, da je bil odvetnik upravičenki postavljen ne samo za njeno zaslišanje (dne 14. 6. 2010), temveč za njeno obrambo. To pa posledično pomeni, da je bil odvetnik dodeljen upravičenki tudi do izdaje oziroma prejema sodbe v postopku o prekršku.
Prvotožeča stranka v obravnavani zadevi (plačilo stroškov odvetnika) ni bila stranka v postopku, saj z izpodbijanim aktom ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Zato ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - imetnik z namke - pravno nasledstvo
Zmotno tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ prekiniti obravnavani postopek do pravnomočne odločitve o pravnem nasledstvu imetništva znamk ISKRA. Ugotovitev oziroma določitev imetnikov znamk ISKRA, katerih nosilec je sedaj, po tem ko je pristojno sodišče ugotovilo, da je pogodba med B. in C. o prenosu pravice do blagovne znamke nična, B., ni predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, brez rešitve katerega ne bi bilo mogoče odločiti o registraciji prijavljene znamke ISKRATEL.
V skladu z upravno sodno prakso potrebno upoštevati dejstvo, da se raven pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na zadevno blago in storitve. Če je to takšno, da je povprečni potrošnik pri nakupu tega blaga oziroma storitev bolj pazljiv, je to pri pravni presoji okoliščina, ki zmanjšuje verjetnost nastanka zmede.
Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je bilo tožnikovemu zahtevku v celoti ugodeno.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - podatki AJPES
Ker se zbornični prispevek odmerja na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc na dan 30. 6. v tekočem letu, je bil upravni organ pri odmeri zborničnega prispevka upravičen uporabiti podatke AJPES, iz katerih izhaja, da je tožnik v letu 2007 imel kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost.
ZDMV člen 3, 3/2, 4. ZDDV člen 21, 21/7, 49. ZDavP-2 člen 128, 128/1.
DDV - davek na promet motornih vozil - komisijska prodaja
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožečo stranko mogoče obravnavati kot kupovalko in s tem kot davčno zavezanko po tretjem odstavku 4. člena ZDMV za rabljena vozila, za katera je sklepala t.i. komisijske pogodbe, in sicer ali je rabljena vozila prodajala kot preprodajalka v svojem imenu in za svoj račun ali pa kot komisionar v svojem imeni in za tuj račun. Kljub formalnim določilom pogodbe, ki nosi naziv „pogodba o komisijski prodaji“, njena dejanska izvedba ne kaže, da je tudi v resnici šlo za komisijsko prodajo.
Ker eden od tožnikov ob izdaji izpodbijane razlastitvene odločbe ni bil več zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, z izpodbijano odločbo ustanovljene služnosti ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo in odločbe izvršiti.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave stranke - finančni pogoj - ugotavljanje višine lastnega dohodka - bistvena kršitev določb postopka
ZBPP ne določa, da v postopku odločanja o prošnji za brezplačno pomoč ne bi veljalo splošno načelo upravnega postopka, po katerem mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ker je tožeča stranka šele v tožbi v upravnem sporu dobila možnost, da se izjasni o pravilnosti izračuna povprečnega dohodka na člana družine, je ta napaka v vodenju postopka v konkretnem primeru lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, saj tožena stranka na tožbo ni odgovorila, iz česar izhaja, da ne nasprotuje tožbenemu argumentu o napačnem izračunu.
mednarodna znamka - registracija mednarodne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - generičnost znaka - učinki sodb sodišča EU in odločb OHIM
Beseda „radler“ tudi po mnenju sodišča izgublja funkcijo identifikatorja blaga in postaja oznaka njegove vrste. V obravnavanem primeru ni vizualne podobnosti primerjanih znakov. Ta vidik primerjave ima pri trženju s spornimi znamkami zavarovanega blaga v trgovinah (predvsem samopostrežnih) še večjo težo, ko že vizualna razlika prepreči, da bi bil potrošnik v zmedi glede porekla blaga.
Odločbe OHIM po mnenju sodišča niso formalni pravni vir, ki bi zavezoval pristojne organe v Republiki Sloveniji, in ki odločajo po nacionalnem pravu, po ZIL-1. Zaradi svojega prepričevalnega učinka in vsebinsko zelo podobne materialne podlage za odločanje pa vsekakor služijo kot močan argument, kot je sodišče že menilo v sodbi opr. št. I U560/2009, v primerljivih zadevah.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - sklepanje pogodb za elektronske komunikacijske storitve - omejitev odgovornosti za škodo - določitev roka - omejitev pravice do reklamacije
Rok je mogoče določiti tudi opisno, vendar v obravnavani zadevi takšen način določitve obveznosti ne zagotavlja zadostnega in jasnega pričakovanja naročnika, do kdaj bo nosil stroške odgovornosti za morebitno škodo.
Omejitev odgovornosti pomeni neenakopraven (slabšalen) položaj za naročnika, ki je za morebitno škodo odgovoren brez omejitve.
Sporen način obračunavanja presega pričakovanje potrošnika in dopušča prosto presojo, kdaj so izpolnjeni pogoji za takojšnje plačilo računa oziroma za odklop telefona. Pomeni pa tudi izkoriščanje močnejšega položaja in potrošnika prisili, da poravna svoje obveznosti prej, kot je utemeljeno pričakoval.
Pravica do ugovora in reklamacije je z zakoni (ZEKOM in ZVPot) določena potrošnikova pravica, ki je ni mogoče omejevati.