obnova postopka - gradbeno dovoljenje - vplivno območje objekta - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
V primeru, ko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, meni, da vplivno območje ni bilo pravilno določeno, lahko v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZGO-1 predlaga obnovo postopka. Svoji vlogi pristojnemu upravnemu organu mora priložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
denacionalizacija - način vračanja - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - povečana vrednost nepremičnine - prepoved razpolaganja
Ker se je upravni organ pri odločitvi skliceval na določbo 2. odstavka 25. člena ZDen, ki se lahko uporablja le v primeru, ko organ ugotovi, da za vrnitev nepremičnine ni podanih ovir za vrnitev nepremičnine v naravi ali če to ni sporno, pri tem pa se ni opredelil do ugovorov zavezane stranke, da za vrnitev predmetne nepremičnine obstaja ovira za vrnitev v last in posest iz 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, je zmotno uporabil materialno pravo, kar je vplivalo na odločitev v tej zadevi.
vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - spremenjene okoliščine - dolžnost obveščanja - rok za obvestilo
Upoštevaje sankcije, ki zadenejo upravičenca v primeru, ko organa za brezplačno pravno pomoč ne obvesti pravočasno o spremembi podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do brezplačne pravne pomoči, je dolžan upravičenec organ o tem obvestiti na preverljiv način.
V konkretnem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 7. odstavka 48. člena ZDDV, saj iz računov dobaviteljev za predmetna rabljena vozila ni razvidno, da je bil DDV obračunan od razlike v ceni, oziroma ni razvidno, da bi bil DDV sploh obračunan. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bil DDV pri prodajalcu obračunan od razlike v ceni, novim fotokopijam računov, ki jih je v postopku predložil tožnik, in na katerih je dodana klavzula o DDV, pa davčni organ ni poklonil verodostojnosti, saj je zaključil, da ne gre za verodostojne listine po SRS.
denacionalizacija - denacionalizacija večstanovanjske stavbe in zemljišča - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - upravičenost do denacionalizacije skupnih delov stavbe in funkcionalnega zemljišča
Predmet izvzema iz nacionalizacije stanovanja kot posameznega dela zgradbe je lahko bilo le stanovanje, skupaj z ustreznim deležem na skupnih delih stavbe, in pravico uporabe stavbne parcele v ustreznem deležu, ki je pripadal izvzetemu stanovanju. Zato prejšnji lastnik nacionaliziranega ter nato iz nacionalizacije izvzetega stanovanja ni upravičen do denacionalizacije skupnih delov zgradbe (v deležu, kolikor je pripadal izvzetemu stanovanju), niti do denacionalizacije zemljišča (v deležu, kolikor je pripadal izvzetemu stanovanju).
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Zahteva tožnice ne vsebuje zahtevka za priznanje statusa bivše politične zapornice in iz tega statusa izvirajočih pravic, temveč zahtevek za odškodnino zaradi smrti obeh bratov, o čemer pa organ sploh ni odločal. V postopku je bila tako storjena kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj se sklepa zato ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - predlog za odmero stroškov - zavrnitev predloga - izrek odločbe - tožnik v upravnem sporu - pravni interes
Iz izreka odločbe o dodelitvi Bpp ni mogoče povsem jasno in nedvomno razbrati, za katero procesno dejanje v postopku o prekršku je bil odvetnik upravičenki določen. ZP-1 namreč inštituta „zagovora“ v postopku o prekršku ne pozna. Ker iz podatkov v spisih izhaja, da je bil v postopku o prekršku poleg obdolženke (upravičenke) kot priča zaslišan tudi policist in je tožena stranka štela, da je bilo zadnje dejanje v postopku o prekršku opravljeno z dnem zaslišanja policista (to je z dnem 15. 6. 2010), to kaže na to, da je štela tudi, da je bil odvetnik upravičenki postavljen ne samo za njeno zaslišanje (dne 14. 6. 2010), temveč za njeno obrambo. To pa posledično pomeni, da je bil odvetnik dodeljen upravičenki tudi do izdaje oziroma prejema sodbe v postopku o prekršku.
Prvotožeča stranka v obravnavani zadevi (plačilo stroškov odvetnika) ni bila stranka v postopku, saj z izpodbijanim aktom ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Zato ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
lokalne volitve - potrditev kandidature za župana - ugovor zoper potrjeno kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora
Določilo 96. a člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora zoper potrjeno kandidaturo za župana na podlagi 108. člena ZLV je treba smiselno razlagati tako, da lahko tak ugovor vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana. V obravnavanem primeru je bil pritožnik kandidat za člana občinskega sveta in ne kandidat za župana, zato je volilni organ pravilno ugotovil, da ugovora ni vložila upravičena oseba, ter ga zavrgel na podlagi 240. člena ZUP, ki se smiselno uporablja glede vprašanj, ki niso urejena z ZLV.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 33, 69, 69/1, 69/2, 69/3.
denacionalizacija - ničnost odločbe
Iz določb ZDen ne izhaja, da upravni organ v postopku denacionalizacije odloča tudi o morebitnih bodočih civilnopravnih oziroma stvarnopravnih pravicah oziroma razmerjih med strankami, ki nastanejo po tem, ko je o sami zahtevi za denacionalizacijo že odločeno, razen v kolikor gre za ex lege izbris hipotekarnih bremen, ki so nastala po podržavljenju, oziroma za ex lege oživitev služnosti, o čemer se odloči s samo odločbo o denacionalizaciji (določba 33. člena ZDen), za kar pa v obravnavanem primeru – kot izhaja iz podatkov spisa - ne gre.
Po uveljavitvi ZBPP-B dne 1. 9. 2008 so pristojni organi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta dajali samo na podlagi posebnega zaprosila stranke, kar je omejitev glede na prej veljavni zakon. Če interesa stranke ni pravočasno zavaroval odvetnik, ki jo je zastopal v zadevi in ki ji je bil v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči tudi določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, te napake ne more v danih okoliščinah konkretnega primera odpraviti uporaba določila 7. člena ZUP. To pomeni, da je imela tožena stranka zakonito podlago za zavrnitev zahtevka za izdajo dopolnilne odločbe, ker vprašanje oprostitve plačila sodnih taks ni bilo predmet postopka v smislu 1. odstavka 220. člena ZUP.
ZDMV člen 3, 3/2, 4. ZDDV člen 21, 21/7, 49. ZDavP-2 člen 128, 128/1.
DDV - davek na promet motornih vozil - komisijska prodaja
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožečo stranko mogoče obravnavati kot kupovalko in s tem kot davčno zavezanko po tretjem odstavku 4. člena ZDMV za rabljena vozila, za katera je sklepala t.i. komisijske pogodbe, in sicer ali je rabljena vozila prodajala kot preprodajalka v svojem imenu in za svoj račun ali pa kot komisionar v svojem imeni in za tuj račun. Kljub formalnim določilom pogodbe, ki nosi naziv „pogodba o komisijski prodaji“, njena dejanska izvedba ne kaže, da je tudi v resnici šlo za komisijsko prodajo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - legalizacija objekta
Ker niti z odločbo o priglasitvi del niti z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem poseg v sosedovo nepremičnino ni bil dovoljen, bi se v primeru, ko bi do takšnih posegov v naravi prišlo, postopalo po določilih ZGO-1 o neskladni gradnji.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - smiselna uporaba določb ZUP - načelo zaslišanja stranke - ocena člana komisije
Skladno z načelom zaslišanja stranke in določbo 146. člena ZUP bi morala komisija tožnika pred odločitvijo seznaniti z uspehom dokazovanja, torej z vsemi ugotovljenimi dejstvi, vključno z oceno člana komisije glede kvalifikacije tožnikovih poškodb in mu s tem omogočiti, da se o tem izreče in da še pred izdajo odločbe dopolni ali pojasni svoje trditve oziroma predlaga izvedbo dokazov v podkrepitev svojih trditev. Pri čemer pa se sodišče ne strinja s tožnikovim mnenjem, da član komisije ni mogel podati ocene njegovih poškodb ter, da bi moral biti v zadevi imenovan posebni neodvisni izvedenec zaradi nezdružljivosti funkcije člana komisije z opravo izvedeniškega dela.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - podatki AJPES
Ker se zbornični prispevek odmerja na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc na dan 30. 6. v tekočem letu, je bil upravni organ pri odmeri zborničnega prispevka upravičen uporabiti podatke AJPES, iz katerih izhaja, da je tožnik v letu 2007 imel kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o odstopu vloge pristojnemu organu - zavrženje tožbe
Sklep o odstopu zadeve pristojnemu organ ni akt, ki ga stranka lahko izpodbija v upravnem sporu, ker postopek odločanja o prošnji tožnika z izpodbijanim aktom ni bil ustavljen ali končan ali obnovljen, zato je sodišče tožbo zavrglo.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - imetnik z namke - pravno nasledstvo
Zmotno tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ prekiniti obravnavani postopek do pravnomočne odločitve o pravnem nasledstvu imetništva znamk ISKRA. Ugotovitev oziroma določitev imetnikov znamk ISKRA, katerih nosilec je sedaj, po tem ko je pristojno sodišče ugotovilo, da je pogodba med B. in C. o prenosu pravice do blagovne znamke nična, B., ni predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, brez rešitve katerega ne bi bilo mogoče odločiti o registraciji prijavljene znamke ISKRATEL.
V skladu z upravno sodno prakso potrebno upoštevati dejstvo, da se raven pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na zadevno blago in storitve. Če je to takšno, da je povprečni potrošnik pri nakupu tega blaga oziroma storitev bolj pazljiv, je to pri pravni presoji okoliščina, ki zmanjšuje verjetnost nastanka zmede.
ZUP člen 128, 279, 279/1, 279/1-4. ZBPP člen 32, 34, 34/2.
upravni postopek - ničnost odločbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po določilu 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, če je taka zahteva podana. Na podlagi 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP se v upravnem postopku za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, če stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Tožnik v predmetnem postopku očitno ni privolil v to, da se njegova ravnanja interpretirajo, kot da je vložil zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, poleg tega pa tudi ZBPP zelo določno opredeljuje, kako stranka vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru niso bila v zadostni meri ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine po 4. alinei 23. člena ZMZ in sicer v zvezi s tožnikovim dvojnim imenom in njegovim indijskim državljanstvom, na kar utemeljeno opozarja v tožbi.
Tožnik je v zvezi s svojo identiteto dne 21. 4. 2010 toženo stranko pisno zaprosil za osebni razgovor, česar pa tožena stranka ni upoštevala in se do tega ni opredelila.
Ker je bil stanovanjski objekt po gradbenem dovoljenju že v celoti zgrajen in je v uporabi, je s tem pravica iz gradbenega dovoljenja že izkoriščena. V takšnih primerih pa že po naravi stvari sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljenja niti ni možna, ampak je ta a contrario možna le pred začetkom gradnje oziroma med samo gradnjo.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.