ZGO-1 člen 50, 50/3, 50/7. ZJC člen 3, 3/7. Odlok o občinskih cestah člen 12.
gradbeno dovoljenje - projektni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - razlaga podzakonskega predpisa - uporaba javne ceste
Odlok o občinskih cestah glede na določilo 12. člena občini omogoča le, da od investitorja zahteva, da bodoči objekt priključi na obstoječo cestno povezavo na mestu in na način, ki obstoječi promet najmanj obremenjuje, ne more pa na tej pravni podlagi od investitorja zahtevati gradnje novih cest v takšnem obsegu, kot ga je določila v projektnih pogojih.
Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa, v nobenem primeru pa glede na režim splošne rabe javnih cest določila 12. člena odloka ni mogoče razlagati tako, da bi ta prestavljal zakonito podlago za prepoved prometa na javnih občinskih cestah oziroma poteh posamezni fizični ali pravni osebi.
Dejstvo sofinanciranja izgradnje komunalne infrastrukture in njegov obseg ter vrednost je mogoče ugotoviti z dokazi po določbi 2. odstavka 164. člena ZUP.
Že ob izdaji prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka tožečima strankama Odlok o komunalnem prispevku ni več veljal in zato ni mogel predstavljati podlage za odmero komunalnega prispevka. Z Odlokom o spremembi Odloka o komunalnem prispevku je bil spremenjen do takrat že neveljaven predpis, ki zgolj zaradi te spremembe ni „oživel“.
Zakonsko podlago za izdajo izpodbijane odločbe predstavlja ZPNačrt. Po določbi 1. odstavka 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej (dotlej) veljavnih predpisih, ki pa jih, kot je bilo obrazloženo, v obravnavanem primeru ni. Komunalni prispevek je zato mogoče odmeriti le z uporabo predpisov, sprejetih na podlagi ZPNačrt
Če je stranski udeleženec vstopil v postopek, so njegovi stroški, tudi stroški v zvezi z vstopom v postopek, stroški tega postopka. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZUP trpi stranski udeleženec predhodno, pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, te stroške sam, 1. odstavek 114. člena ZUP pa veže odločitev o stroških stranskega udeleženca na njegov uspeh v postopku. O teh stroških zato ni mogoče odločiti pred zaključkom upravnega postopka, v katerega je stranski udeleženec vstopil.
Ker je tožena stranka že s prvo „delno odločbo“ v celoti odločila o predmetu upravnega postopka, ta odločba pa je tudi v celoti postala izvršljiva, po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP v nobenem primeru niso mogli biti izpolnjeni pogoji za izdajo nove, izpodbijane „delne odločbe“. Tožena stranka je z njo dejansko na novo oziroma ponovno odmerila del komunalnega prispevka zaradi izgradnje dela cestnega omrežja.
Zavezancu za plačilo komunalnega prispevka je s plačilom tega prispevka zagotovljeno, da bo komunalna oprema zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Gre za iztožljivo pravico, v primeru neizpolnitve svoje obveznosti, to je omogočitve priključitve na komunalno omrežje, pa občina, ki po zakonu zagotavlja gradnjo komunalne opreme, zavezancu (investitorju) odgovarja za povzročeno škodo tako zaradi nezmožnosti priključitve kot tudi zaradi zamude roka izgradnje komunalne opreme.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - spremembe, ki so nastale med gradnjo - komisija za tehnični pregled
V zadevi ni sporno, da izvedena gradnja ni v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, za odločitev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa je bistveno, ali so te spremembe take, da pomenijo spremembo pogojev oz. elementov, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, to je zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se torej ne presoja, ali pri gradnji nastala sprememba vpliva na stabilnost in mehansko odpornost objekta kot ene od bistvenih zahtev, ampak ali gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oz. elementa – tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt.
Komisija za tehnični pregled v postopku opravlja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika. Na podlagi dejstev, ki jih ugotovi komisija, nato organ sprejme odločitev, kar pomeni, da mora v primeru, ko komisija ugotovi neskladnosti oz. spremembe pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, zavzeti stališče, ali gre za take spremembe, ki zahtevajo spremembo gradbenega dovoljenja in s tem onemogočajo izdajo uporabnega dovoljenja.
Neargumentirano zatrjevanje dejstva, ki nima podlage v upravnih spisih, ne more vplivati na sklep obeh upravnih organov, da je bilo tožniku v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja omogočena udeležba, zaradi česar ni verjetno izkazana okoliščina, s katero utemeljuje obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - zaslišanje stranke - možnost sodelovanja stranke v postopku
Sodelovanje tožnika kot stranke v postopku bi bilo nujno potrebno, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah prebivanja v državi po letu 1992 in predlagal morebitne priče, ki bi njegove navedbe lahko potrdile, ali pa predložil listinske dokaze, ki bi izkazovali njegovo dejansko prebivanje. Po presoji tožene stranke namreč tožnik ni uspel dokazati dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2005, ko je vložil prošnjo. Dokazna ocena tožene stranke pa je po presoji sodišča posplošena in zato njen sklep, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja, preuranjen. Tožniku namreč v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča ni bila v skladu z določili 9. in 138. člena ZUP in natančnimi napotki sodišča iz prvotne sodbe na učinkovit način dana možnost sodelovanja v postopku. Od izdaje sodbe do izdaje izpodbijane odločbe je kot stranka prejel le eno vabilo na ustno zaslišanje. To zaslišanje pa je bilo razpisano 11 mesecev prej. Kljub temu upravni organ tožnika ni več ponovno povabil k sodelovanju v postopku (v ustni ali pisni obliki) niti po izdaji sodbe tega sodišča, s katero je sodišče zaradi molka uprave toženi stranki odredilo rok 60 dni za izdajo odločbe v zadevi.
Po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov pri dedovanju po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen to omeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče oziroma mati vnuka.
neimenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Na podlagi 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ne imenuje pooblaščenca, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska odgovornost države
Tožnik zmotno navaja, da je tožena stranka odločila, da je njegov odškodninski zahtevek neutemeljen, kajti tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta ugotovila, da je prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč neutemeljena in je v izreku odločbe zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za takšno ugotavljanje pa je tožena stranka imela zakonsko podlago v določilu 1. alineje 1. odstavka 24. člena in 2. odstavka 24. člena ZBPP.
Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je bilo tožnikovemu zahtevku v celoti ugodeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina
Tožena stranka se je pri odločanju pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh.
ZPP člen 344. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 34, 34/1. ZUS-1 člen 25, 25/1.
brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - rok za odgovor na pritožbo - nepravilna uporaba materialnega prava - napačna uporaba ZPP
Tožena stranka je napačno uporabila določilo 344. člena ZPP, saj je za odgovor na pritožbo upoštevala rok 8 dni, ne pa 15 dni. Posledično je napačno ugotovila, da je rok za vložitev odgovora na pritožbo, kar je relevantna okoliščina z vidika 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP, potekel dne 24. 8. 2010. Rok je namreč potekel z iztekom 31. 8. 2010. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč pa je tožnica vložila dne 25. 8. 2010. To pomeni, da je tožena stranka kršila materialno pravo iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP.
denacionalizacija - državljanstvo upravičenca - vezanost na pravnomočno ugotovitveno odločbo o državljanstvu - bistvena kršitev pravil postopka
Ob (nedvomno) že uvedenem postopku, ki se je začel na podlagi vložene zahteve za denacionalizacijo (in ki jo je organ tudi že vsebinsko obravnaval), prvostopni organ ni imel podlage, da tožnikovo zahtevo zavrže, temveč bi moral po tem, ko je prejel pravnomočno odločitev pristojnega organa o ugotovitvi državljanstva za bivšega lastnika razlaščenega premoženja, pred izdajo končnega akta izdati poročilo v skladu z določbo 65. člena ZDen in ga posredovati tožniku v morebitne pripombe oziroma dati tožniku možnost, da se glede na takšen način rešenega predhodnega vprašanja o tem in morebitnih drugih ugotovljenih dejstvih izjavi in šele po pridobitvi tožnikove izjave oziroma poteku danega roka za izjavo glede na rezultat ugotovitvenega postopka izdati odločbo o stvari, ki je predmet postopka, torej izdati odločbo o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo glede na ugotovljena dejstva in okoliščine, upoštevajoč pri tem določbe ZDen.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 10-1, 11. ZUP člen 13, 13/2.
koncesija - dimnikarska služba - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - zadostno število zaposlenih - pravica do pritožbe
S tem, ko o podelitvi koncesije odloča Vlada, ni kršena pravica do pritožbe, saj ZUP v 2. odstavku 13. člena določa, da kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada, pritožba ni dovoljena. Tovrstni enostopenjski upravni postopek je torej zakonit.
Vse pogoje je treba izpolnjevati v času prijave na razpis, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko ni upoštevala kadra, ki obiskuje šolo in jo bo zaključil 31. 7. 2008.
ZDavP-2 člen 235. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZDDV-1 člen 31a, 31a-1.
DDV - davek na promet motornih vozil - vračilo DDV - neupravičeno vračilo DDV
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka pridobila motorna vozila od prodajalca iz druge države članice EU, ki obračunava DDV po splošni ureditvi, zato bi morala od pridobitve teh prevoznih sredstev obračunati DDV, saj je v takih primerih dobava rabljenega prevoznega sredstva v državi dobavitelja oproščena DDV. Davčni organ je ugotovil, da je na vseh računih, ki jih je tožeča stranka izstavila navedena klavzula, da DDV ni obračunan v skladu s 1. točko 31.a člena ZDDV. Zato se davčni organ v zvezi z uveljavljanjem oprostitve DDV na podlagi 1. točke 31.a člena ZDDV sklicuje na prvi in drugi odstavek 88. člena PZDDV, ki določata način dokazovanja, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, in na dokazno breme, ki ga določa 76. člena ZDavP-2.
Ker eden od tožnikov ob izdaji izpodbijane razlastitvene odločbe ni bil več zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, z izpodbijano odločbo ustanovljene služnosti ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo in odločbe izvršiti.