Po določbi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Oseba, ki ni stranka, se lahko udeležuje postopka le zaradi varstva svoje osebne koristi, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, ne pa zaradi varstva tuje ali javne koristi. Tožeče stranke zato v upravnem postopku, pa tudi v upravnem sporu, ne morejo uspešno uveljavljati javne koristi, čeprav menijo, da pristojni organ te koristi ni ustrezno zaščitil in čeprav menijo, da so del zainteresirane javnosti, da torej posledice izpodbijane upravne določbe zadevajo tudi (ali celo predvsem) njih, saj ne gre za njihovo osebno in neposredno korist. Prav tako tožeče stranke ne morejo uveljavljati zgolj svojih dejanskih koristi, ki nimajo opore v zakonih in podzakonskih aktih, ki urejajo izdajo izpodbijane upravne odločbe.
Dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarno-pravnih razmerjih. To izhaja že iz besedila 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi (in ne morda odločanja o njej) in v 1. odstavku 56. člena ZGO-1 tudi natanko predpisuje način, na katerega naj to preverjanje opravi.
obnova upravnega postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - obrazloženost sklepa
Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali gre za obnovo na predlog ali za obnovo po uradni dolžnosti. Predvsem pa ni mogoče razbrati, ali sta bila pri uvedbi obnove spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP in ki veljata tako za uvedbo obnove na predlog kot tudi za začetek obnove po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na tujem zemljišču
Tožnica je stanovanjsko hišo zgradila na drugem zemljišču, kot je bilo to dovoljeno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, zato gre za nelegalno gradnjo. Izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje podeljujeta pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določenem zemljišču, investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo zemljišče in s tem doseči uporabe 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje.
Ker je tožena stranka že s prvo „delno odločbo“ v celoti odločila o predmetu upravnega postopka, ta odločba pa je tudi v celoti postala izvršljiva, po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP v nobenem primeru niso mogli biti izpolnjeni pogoji za izdajo nove, izpodbijane „delne odločbe“. Tožena stranka je z njo dejansko na novo oziroma ponovno odmerila del komunalnega prispevka zaradi izgradnje dela cestnega omrežja.
Zavezancu za plačilo komunalnega prispevka je s plačilom tega prispevka zagotovljeno, da bo komunalna oprema zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Gre za iztožljivo pravico, v primeru neizpolnitve svoje obveznosti, to je omogočitve priključitve na komunalno omrežje, pa občina, ki po zakonu zagotavlja gradnjo komunalne opreme, zavezancu (investitorju) odgovarja za povzročeno škodo tako zaradi nezmožnosti priključitve kot tudi zaradi zamude roka izgradnje komunalne opreme.
Že ob izdaji prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka tožečima strankama Odlok o komunalnem prispevku ni več veljal in zato ni mogel predstavljati podlage za odmero komunalnega prispevka. Z Odlokom o spremembi Odloka o komunalnem prispevku je bil spremenjen do takrat že neveljaven predpis, ki zgolj zaradi te spremembe ni „oživel“.
Zakonsko podlago za izdajo izpodbijane odločbe predstavlja ZPNačrt. Po določbi 1. odstavka 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej (dotlej) veljavnih predpisih, ki pa jih, kot je bilo obrazloženo, v obravnavanem primeru ni. Komunalni prispevek je zato mogoče odmeriti le z uporabo predpisov, sprejetih na podlagi ZPNačrt
Neargumentirano zatrjevanje dejstva, ki nima podlage v upravnih spisih, ne more vplivati na sklep obeh upravnih organov, da je bilo tožniku v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja omogočena udeležba, zaradi česar ni verjetno izkazana okoliščina, s katero utemeljuje obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
ZGO-1 člen 50, 50/3, 50/7. ZJC člen 3, 3/7. Odlok o občinskih cestah člen 12.
gradbeno dovoljenje - projektni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - razlaga podzakonskega predpisa - uporaba javne ceste
Odlok o občinskih cestah glede na določilo 12. člena občini omogoča le, da od investitorja zahteva, da bodoči objekt priključi na obstoječo cestno povezavo na mestu in na način, ki obstoječi promet najmanj obremenjuje, ne more pa na tej pravni podlagi od investitorja zahtevati gradnje novih cest v takšnem obsegu, kot ga je določila v projektnih pogojih.
Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa, v nobenem primeru pa glede na režim splošne rabe javnih cest določila 12. člena odloka ni mogoče razlagati tako, da bi ta prestavljal zakonito podlago za prepoved prometa na javnih občinskih cestah oziroma poteh posamezni fizični ali pravni osebi.
ZSV člen 18a, 18a/4, 18a/5, 18a/6, 180. ZSV-D člen 2, 37, 37/7. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2. ZUP člen 7.
Tožnica je dolžna prispevati za plačilo pravic družinskega pomočnika, saj se je z izročilno pogodbo in izročilno pogodbo za primer smrti zavezala izvajati dosmrtno oskrbo A.A. Njena dejanska nezmožnost prispevati za plačilo pa lahko vpliva na nadaljnje izvajanje obveznosti, za kar mora sprožiti ustrezen pravni postopek.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - smiselna uporaba določb ZUP - načelo zaslišanja stranke - ocena člana komisije
Skladno z načelom zaslišanja stranke in določbo 146. člena ZUP bi morala komisija tožnika pred odločitvijo seznaniti z uspehom dokazovanja, torej z vsemi ugotovljenimi dejstvi, vključno z oceno člana komisije glede kvalifikacije tožnikovih poškodb in mu s tem omogočiti, da se o tem izreče in da še pred izdajo odločbe dopolni ali pojasni svoje trditve oziroma predlaga izvedbo dokazov v podkrepitev svojih trditev. Pri čemer pa se sodišče ne strinja s tožnikovim mnenjem, da član komisije ni mogel podati ocene njegovih poškodb ter, da bi moral biti v zadevi imenovan posebni neodvisni izvedenec zaradi nezdružljivosti funkcije člana komisije z opravo izvedeniškega dela.
V obravnavanem primeru je bila izvršba uvedena na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je tako, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člen ZDavP-2, izdal izpodbijani sklep.
Po določbi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
V konkretnem primeru gre za odločanje o zahtevku tožeče stranke za odlog plačila dajatev po odmerni odločbi CU na podlagi 87. člena ZDavP-2. Prvostopni organ je navedeno zahtevo tožeče stranke zavrnil, ker je ugotovil, da je bil dolg iz navedene odmerne odločbe že poravnan. Drugostopni organ pa je pojasnil, da je odlog izvršbe po določbi 87. člena ZDavP-2 mogoč le po uradni dolžnosti, zaradi česar bi se morala tožnikova zahteva za odlog izvršbe zavreči (v skladu z 129. členom ZUP), vendar pa izpodbijana odločitev zato, ker je bila zahteva zavrnjena in ne zavržena, ni v škodo tožeče stranke, prav tako si tožeča stranka svojega položaja ne more izboljšati, ker je že plačala dolg po odmerni odločbi CU.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - zaslišanje stranke - možnost sodelovanja stranke v postopku
Sodelovanje tožnika kot stranke v postopku bi bilo nujno potrebno, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah prebivanja v državi po letu 1992 in predlagal morebitne priče, ki bi njegove navedbe lahko potrdile, ali pa predložil listinske dokaze, ki bi izkazovali njegovo dejansko prebivanje. Po presoji tožene stranke namreč tožnik ni uspel dokazati dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2005, ko je vložil prošnjo. Dokazna ocena tožene stranke pa je po presoji sodišča posplošena in zato njen sklep, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja, preuranjen. Tožniku namreč v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča ni bila v skladu z določili 9. in 138. člena ZUP in natančnimi napotki sodišča iz prvotne sodbe na učinkovit način dana možnost sodelovanja v postopku. Od izdaje sodbe do izdaje izpodbijane odločbe je kot stranka prejel le eno vabilo na ustno zaslišanje. To zaslišanje pa je bilo razpisano 11 mesecev prej. Kljub temu upravni organ tožnika ni več ponovno povabil k sodelovanju v postopku (v ustni ali pisni obliki) niti po izdaji sodbe tega sodišča, s katero je sodišče zaradi molka uprave toženi stranki odredilo rok 60 dni za izdajo odločbe v zadevi.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 44/1-d, 101, 102, 102/1, 102/2. ZUP člen 7, 9.
registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - enakost ali podobnost - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijano znamko ISKRAEMECO je treba upoštevati tako, kot je zapisana in torej prijavljena. Glede na njen zapis gre nedvomno za enovito besedo, ki je ni možno vizualno deliti na dva dela, zaradi česar del besede ISKRA (ki sicer predstavlja začetni del izpodbijane znamke) nima tolikšne razlikovalne vloge, kot to želi predstaviti tožnica, oziroma njen drugi del EMECO, ni možno abstrahirati, ne glede na to, da beseda EMECO nima takega pomena, kot ga ima beseda ISKRA, saj sta si primerjani znamki različni tako glede različnosti črk, dolžine besed, grafičnih elementov, zadostno različni sta si tudi fonetično, nedvomno pa je tudi podana pomenska različnost, ne glede na to, da je njun skupni del ISKRA, ki ima precej pomenov.
vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - spremenjene okoliščine - dolžnost obveščanja - rok za obvestilo
Upoštevaje sankcije, ki zadenejo upravičenca v primeru, ko organa za brezplačno pravno pomoč ne obvesti pravočasno o spremembi podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do brezplačne pravne pomoči, je dolžan upravičenec organ o tem obvestiti na preverljiv način.
Po uveljavitvi ZBPP-B dne 1. 9. 2008 so pristojni organi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta dajali samo na podlagi posebnega zaprosila stranke, kar je omejitev glede na prej veljavni zakon. Če interesa stranke ni pravočasno zavaroval odvetnik, ki jo je zastopal v zadevi in ki ji je bil v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči tudi določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, te napake ne more v danih okoliščinah konkretnega primera odpraviti uporaba določila 7. člena ZUP. To pomeni, da je imela tožena stranka zakonito podlago za zavrnitev zahtevka za izdajo dopolnilne odločbe, ker vprašanje oprostitve plačila sodnih taks ni bilo predmet postopka v smislu 1. odstavka 220. člena ZUP.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo -pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Niti ZDRS niti Ustava RS nikjer ne določata, da bi se osebam, ki so bile tako kot tožnik leta ...rojene na območju Republike Slovenije staršem, ki niso bili državljani tedanje SR Slovenije in ki so se pisno sporazumeli, da bo otrok imel državljanstvo SR Hrvaške, v vsakem primeru podelilo državljanstvo Republike Slovenije z (izredno) naturalizacijo. Pravo EU in EKČP pa tovrstnih vprašanj državljanstva ne urejata.
RTV prispevek - zavezanec za plačilo RTV prispevka - plačilo obveznosti
Šteje se, da ima radijski in televizijski sprejemnik vsaka oseba, ki je registrirana kot odjemalec električne energije v javnem električnem omrežju, kolikor ne poda nasprotne izjave.
V zvezi s tožbenimi ugovori, da ima tožnik poravnane vse obveznosti iz naslova RTV prispevka, kar naj bi dokazovala tudi k tožbi priložena dokazila, sodišče ugotavlja, da gre za plačila, za katera je bilo že v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da so bila upoštevana, tožniku pa pojasnjeno, da z njimi ni pokril obveznosti za mesec november in december 2008.
ZUP člen 128, 279, 279/1, 279/1-4. ZBPP člen 32, 34, 34/2.
upravni postopek - ničnost odločbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po določilu 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, če je taka zahteva podana. Na podlagi 4. točke 1. odstavka 279. člena ZUP se v upravnem postopku za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, če stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Tožnik v predmetnem postopku očitno ni privolil v to, da se njegova ravnanja interpretirajo, kot da je vložil zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, poleg tega pa tudi ZBPP zelo določno opredeljuje, kako stranka vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.