akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odprava odločbe
Ker je predmet tega upravnega spora presoja zakonitosti odločbe, ki je bila odpravljena, torej ne obstaja več, tak akt tudi ne more posegati v tožnikove pravice in v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - poseg v tožnikove pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
S predlogom za odložitev izvršbe je tožnica želela doseči začasno zadržanje izvršbe oziroma začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po 3. odstavku 293. člena ZUP. Izpodbijani sklep se tako nanaša izključno na tek izvršilnega postopka in ne vsebuje odločitev o tožničin pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je vseboval že izvršilni naslov, s katerim je bila tožnici naložena materialno pravno določena dolžnost oziroma obveznost.
Odločanje o začasni odredbi je možno le, če tožba, v zvezi s katero se zahteva izdaja časne odredbe, uspešno prestane predhoden preizkus po 36. členu ZUS-1.
Po 2. odstavku 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka podana tudi, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Odločba v dejanskem pogledu preizkus omogoča le, če je dejansko stanje v njeni obrazložitvi opisano v vseh bistvenih točkah. Prvostopna odločba tej zahtevi ne zadosti. Drugostopni organ v svoji odločbi to sicer ugotovi in obrazložitev na podlagi 251. člena ZUP dopolni, vendar ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravi v celoti. Niti v prvo- niti v drugostopni odločbi namreč ni obrazložena višina dohodka, ki ga tožnik v svoji napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 ni napovedal, pa bi ga moral.
davčni obračun - popravek davčnega obračuna - rok za popravo obračuna - prekluzivni rok - za odločitev relevantni predpis
Izpodbijana odločba je, glede na čas odločitve, pravilno utemeljena z določbami ZDavP-2. Da bi bil ta zakon v relevantnih določbah v nasprotju z določbami Ustave, tožnik ne zatrjuje. Sodišče samo pa v ustavnost njegovih določb tudi ni podvomilo. K temu dodaja še, da času predložitve davčnih obračunov veljavni ZDavP možnosti popravljanja davčnega obračuna (izven postopka davčnega nadzora) ni predvideval.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnico mogoče obravnavati kot aktivno družbenico v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 in s tem kot odgovorno za obveznosti izbrisane družbe. Pri tem ni spora, da je bila tožnica v sodnem registru določena za zastopnico izbrisane družbe. Razen zgodovinskega izpisa iz sodnega registra kakršnihkoli dokazil, da dejansko ni imela nikakršnega vpliva na poslovanje družbe, ni predložila. Pavšalno navajanje, da je bil zakoniti zastopnik oziroma direktor nekdo drug, je, glede na podatke sodnega registra, premalo za ugotovitev, da tožnica za obveznosti družbe ne odgovarja. Očitka upravnih organov, da je imela možnost ugovarjati status pasivnega družbenika že v letu 2006, ko je prejela prvotni sklep o davčni izvršbi, pa tudi ni pojasnila.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 292, 292/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - ukrep gradbenega inšpektorja
Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe. Ta sklep po presoji sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa je bilo zgolj ugotovljeno, da je odločba postala izvršljiva, zato je bila dovoljena njena izvršba, tožniku pa je bil postavljen dodaten rok za njeno prostovoljno izvršitev.
uporabno dovoljenje - povečanje tlorisne velikosti objekta - objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967
Dejstvi, da se je tlorisna velikost obravnavanega objekta po letu 1967 povečala za 100 m2 in da je bilo za v letu 2003 zgrajen prizidek v izmeri 60 m2 izdano gradbeno dovoljenje, za tožečo stranko nista sporni. Pred letom 1967 je bila zgrajena le stavba v izmeri 115 m2, zato tožena stranka za izdajo potrdila, da ima uporabno dovoljenje stanovanjska stavba, v izmeri 217 m2, evidentirana v letu 1995, ni imela dejanske in pravne podlage.
Pravilnik o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - finančna sredstva za vzpodbujanje podjetništva - razpisni pogoji - upravičenci do finančnih sredstev
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila vlogo za sofinanciranje za nakup kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in poljščin. Glede na to, da je sektor kmetijstva izvzet iz sofinanciranja po občinskem pravilniku in javnem razpisu, tožeča stranka do sofinanciranja po tem javnem razpisu ni upravičena, zato je odločitev, da se njena vloga zavrne, pravilna.
Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). V obravnavani zadevi je za začetek izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov – pravnomočen in izvršljiv plačilni nalog Postaje prometne policije Ljubljana, izpodbijani prvostopni sklep pa tudi vsebuje tudi vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Ob tem niti ZDavP-2 niti drug zakon davčnemu organu ne daje pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev oz. klavzula izvršljivosti pravilna. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na izvršljivost plačilnega naloga.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugotovitev namembnosti zemljišča
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, saj je opredeljena zgolj s površino, naslovom in navedbo, da gre za poslovni prostor. To pa ima za posledico (poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana), da ni mogoče ugotoviti, ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče oziroma v kakšnem delu gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče. Od te opredelitve pa je odvisna uporaba določb občinskega Odloka in ZSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opredelitev namembnosti po prostorskem izvedbenem načrtu
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo ne glede na to, da se zemljišče v naravi uporablja za druge namene.
plača sodnika - višji sodnik - uvrstitev v plačni razred glede na sodniški naziv ali položaj
Glede na določbo 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L je po presoji sodišča tožeča stranka kot višja sodnica, ob upoštevanju nespornega dejstva, da je ob izdaji izpodbijane odločbe že dosegla 53. plačni razred kot višja sodnica in da najvišji plačni razred za višjega sodnika po tabeli iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L znaša 55, upravičena do uvrstitve v 54. plačni razred.
odpis davčnega dolga - neobstoj davčnega dolga v času odločanja - zavrženje vloge za odpis
V zadevi ni sporno, da v času izdaje prvostopne odločbe za tožnico ni bil več izkazan davčni dolg, o odpisu katerega bi bilo mogoče odločati. Čim je tako, prvostopni organ ni mogel odločiti o odpisu davčnega dolga, saj ta ni (več) obstajal. Zato je pravilna odločitev, da se vloga tožnice za odpis, skladno z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, s sklepom zavrže.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Davčni urad mora pri odmeri nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih upoštevati podatke, ki so vpisani v skupno bazo zemljiškega katastra. Kataster melioracijskih objektov in naprav pa vodi ministrstvo pristojno za kmetijstvo in je povezano z bazo podatkov zemljiškega katastra.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 (PRP 2007-2013) v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08) člen 23. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni list RS, št. 12/2008) člen 7, 7/8.
neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino - število živali - zapisniško ugotovljeni podatki
Med strankama ni sporno, da je bil ob kontrolnem pregledu na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu o kontroli živali sestavljen zapisnik, ki ga je brez pripomb podpisal tudi tožnik. Na podlagi dejstev, navedenih v zapisniku, pa je upravni organ po določbi 8. odstavka 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike glede izračuna obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika, moral upoštevati ugotovitev kontrolorja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opredelitev zemljišča - namembnost zemljišča - neobrazložena odločba
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, to pa ima za posledico, poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana, da ni mogoče ugotoviti ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče.
ZGO-1 člen 6, 6/3. Odlok o določitvi objektov za izvedbo vzdrževalnih del v območju, ki se ureja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom Center v Postojni člen 3, 3/1.
nujno potrebna vzdrževalna dela v javno korist - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del - tožbena novota
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da so vzdrževalna dela na objektu, ki ga namerava prodati, nesmiselna, saj je namen ZGO-1 in Odloka ta, da lahko občina, kadar ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, da zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine, zaradi zavarovanja javne koristi zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela, pri tem pa ni pomembno, ali takšen objekt lastnik uporablja oziroma ga ima namen odtujiti.
Dejstvo sofinanciranja izgradnje komunalne infrastrukture in njegov obseg ter vrednost je mogoče ugotoviti z dokazi po določbi 2. odstavka 164. člena ZUP.
Če je stranski udeleženec vstopil v postopek, so njegovi stroški, tudi stroški v zvezi z vstopom v postopek, stroški tega postopka. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZUP trpi stranski udeleženec predhodno, pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, te stroške sam, 1. odstavek 114. člena ZUP pa veže odločitev o stroških stranskega udeleženca na njegov uspeh v postopku. O teh stroških zato ni mogoče odločiti pred zaključkom upravnega postopka, v katerega je stranski udeleženec vstopil.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - spremembe, ki so nastale med gradnjo - komisija za tehnični pregled
V zadevi ni sporno, da izvedena gradnja ni v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, za odločitev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa je bistveno, ali so te spremembe take, da pomenijo spremembo pogojev oz. elementov, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, to je zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se torej ne presoja, ali pri gradnji nastala sprememba vpliva na stabilnost in mehansko odpornost objekta kot ene od bistvenih zahtev, ampak ali gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oz. elementa – tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt.
Komisija za tehnični pregled v postopku opravlja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika. Na podlagi dejstev, ki jih ugotovi komisija, nato organ sprejme odločitev, kar pomeni, da mora v primeru, ko komisija ugotovi neskladnosti oz. spremembe pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, zavzeti stališče, ali gre za take spremembe, ki zahtevajo spremembo gradbenega dovoljenja in s tem onemogočajo izdajo uporabnega dovoljenja.