brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi plačila odškodnine
Z vidika pravilnosti uporabe določila 24. člena ZBPP je nepomembno, ali so sodišča reševala zadeve vsebinsko ali zgolj procesno.
Če odvetnik svojega dela ni opravil po ustreznih profesionalnih standardih, to v ničemer ne poveča možnosti tožnika, da bi uspel z odškodninsko tožbo zoper sodišče oziroma državo.
Tožnik v upravnem sporu ne more biti tisti, ki prvič šele v upravnem sporu zatrjuje določeno upravičenje, ne da bi pred tem kot stranka že sodeloval v upravnem postopku.
URS člen 58, 58/2. ZViS člen 23, 23/1, 56, 57. Statut Univerze v Mariboru člen 185, 185/1, 190, 191, 193, 195, 196, 197, 200, 299, 299/1, 299/1-5, 337, 337/1.
avtonomija državne univerze - predčasna razrešitev prodekana - izvolitev v pedagoški naziv
Za vprašanje razrešitve prodekana članice univerze zaradi poteka habilitacije (izvolitve) v pedagoški naziv docent ZViS nima posebnih določb, razen določila 8. alineje 1. odstavka 23. člena, po katerem rektor opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
Določbe Statuta UM urejajo samo roke za učinkovit potek posameznih dejanj v postopku ponovne izvolitve, ne pa možnosti podaljšanja izvolitvene dobe za pedagoški naziv (docent) mimo odločbe o izvolitvi.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - ničnost upravnega akta - park - sprememba vrste rabe zemljišča po uveljavitvi zden
Park se šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki ga v naravi ni mogoče vrniti.
Drugostopni organ o izbrisu lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega lastninskega stanja pri vložni št. … k.o. … ne bi mogel odločiti, saj taka odločitev ne more biti predmet denacionalizacijskega in sploh ne upravnega postopka.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - pogoji javnega razpisa - izločitveni razpisni pogoj - razlaga določb razpisa - namen razpisa - upoštevanje okoliščin na strani družinskih članov oziroma članov gospodinjstva
Pri odločanju o tožničini prijavi na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ni mogoče uporabiti določb 1. alinee točke 2.5 razpisa ter tožnice na tej podlagi šteti za osebo, ki ne more sodelovati na razpisu. Pri tej določbi gre za razpisni pogoj in to izločitveni, kar pomeni, da širitev pogoja na situacije, ki z določbo niso zajete, ni dopustna. Po besedilu določbe se pogoj imetništva stanovanjske pravice izrecno nanaša samo na osebo, ki sodeluje na razpisu, in s tem na prosilca, to pa je v konkretnem primeru tožnica. Zato je upošteven le njen položaj in ne tudi položaj njenega moža, čeprav je bil ta imetnik stanovanjske pravice. Z določbo tudi ni predvidena situacija, ko gre za odkup stanovanja in sodno razvezo prodajne pogodbe in na katero se, prav tako samo z razlago in zato nedopustno, še dodatno širi uporaba omenjene določbe. Drugačen namen razpisa, če ta ni zajet v razpisnih pogojih, za širšo razlago od zapisane ne zadošča.
Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste člen 3, 3-2. Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice Dravograjske ceste med Cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru člen 3. ZUreP člen 93, 93/1, 93/3. EZ člen 59.
razlastitev - služnost
Javna korist za razlastitev nepremičnin je izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu.
davek od dobička pravnih oseb - dohodnina - boniteta - življenjsko zavarovanje - premije za življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici
V obravnavanem primeru je odločitev v pogledu osnove za davek od dobička pravnih oseb, ob upoštevanju načina poplačila zavarovalnih premij (pobot z zavarovalno vsoto po polici št. …), pa tudi v pogledu ugotovljene bonitete, odvisna od vprašanja upravičenca in s tem obstoja terjatve tožeče stranke po navedeni zavarovalni polici. V tej smeri pa je dejansko stanje v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ostalo nepopolno ugotovljeno.
Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS člen 4. ZUP člen 4, 207.
molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Če tožeči stranki ni bil izdan konkreten upravni akt o neugoditvi njene priglasitve za izplačilo subvencij, ji tudi ni mogoče očitati, da ni ravnala skladno s postopkovnimi določbami, če ni vložila formalne pritožbe in urgirala njeno rešitev po določbah ZUP. Navedbe tožeče stranke in podatki v upravnih spisih so zadostna podlaga za sklep, da so tudi glede odločanja drugostopnega organa izpolnjeni pogoji glede molka.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - sklenitev poravnave - dokazno breme
Med strankama je sporno, ali bi morala tožena stranka vlogo izvajalke storitev pravne pomoči obravnavati kot nepopolno vlogo in tožnico v smislu 67. člena ZUP pozvati k njeni dopolnitvi. Sodna praksa, izražena tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 145/2007 z dne 1. 3. 2007, je glede tega zavzela jasno stališče. Dokazno breme pri uveljavljanju priglašenih stroškov je na strani tožnice, ki je bila dolžna predložiti napotnico s stroškovnikom in z vsemi prilogami, česar ni v celoti izpolnila. Zato ji tožena stranka utemeljeno ni priznala stroškov za odvetniške storitve, ki niso bile listinsko dokumentirane. Drži pa, da tar. št. 3 Odvetniške tarife (2003) v točki b določa, da se tarifa za sklenitev poravnave na naroku v pravdnem postopku zviša za 100 % (tar. št. 18). Tega tožena stranka ni upoštevala, niti se o tem predlogu tožnice ni izjasnila, čeprav je za slednje že ob vrnitvi napotnice imela vsa dokazila, to je zapisnik glavne obravnave, na katerem je bila zapisana tudi sodna poravnava.
Tožeča stranka kljub izjavam, ki so priložene računom, ni izkazala izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV po 46. členu ZDDV-1. Po določbah 46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga v druge države članice, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora za namene DDV. Gre za izpeljavo načela obdavčitve po namembnem kraju, saj je posledica dobave blaga v drugo državo članico, pridobitev blaga v drugi državi članici. Zato sme davčni zavezanec – dobavitelj blaga izdati račun, ne da bi obračunal DDV le, če lahko dokaže, da je bilo blago dejansko prepeljano v drugo državo članico.
Odbitek vstopnega DDV, kot uresničitev načela nevtralnosti DDV, je pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Po 1. točki 1. odstavka 40. člena ZDDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko tožniku kot kupcu ni mogoče priznati vstopnega DDV od nabav, za katere ne more verodostojno dokazati, da so bile v resnici zanj opravljene s strani izdajateljev računov, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV oziroma 63. člena ZDDV-1 in ob takem stanju stvari ne gre za kršitev načela nevtralnosti, temveč za neizpolnjevanje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
Po prvem odstavku 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Enako določa 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina - določitev odškodnine - zemljiški kataster
Vpis v zemljiški knjigi ne more biti dokaz o obstoju zemljišča, pač pa le o lastništvu le-tega; ali zemljišče dejansko obstaja, pa izhaja iz zemljiškega katastra.
DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravi posel
V obravnavanem primeru gre za t.i. neplačujoči gospodarski subjekt, kot jih opredeljuje navedena Uredba v 2. členu. Iz vseh ugotovitev prvostopnega organa nedvomno izhaja, da gre za navidezne posle oz. da niso bile v resnici za tožnika opravljene zaračunane dobave in storitve. Navedena okoliščina je pomembna, ker je treba dokazati opravljene dobave s strani izdajatelja računov, kar gre v breme tožnika, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti iz tega naslova.
dopolnilna odločba - operater s pomembno tržno močjo - ponovna določitev operaterja s pomembno tržno močjo
Po določbi 4. odstavka 22. člena ZEKom mora tožena stranka ob ponovni določitvi določenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo in naložitvi obveznosti razveljaviti svojo prejšnjo odločbo. Ker tožena stranka z odločbo z dne 7.8.2009 tega ni storila, torej o vprašanju razveljavitve svoje prejšnje odločbe z dne 19.10.2005 ni odločila, čeprav bi to morala storiti, je ravnala pravilno in v skladu z določilom 220. člena ZUP, ko je o tem vprašanju odločila z dopolnilno odločbo, brez novega ugotovitvenega postopka, saj so bila v upravnem postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znamkama
Pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Na to stališče sodišče opozarja, ker ne pritrjuje zaključku organa o različnosti znaka prijavljene in predhodne znamke, glede na katerega je primerjavo enakosti/podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se nanašata prijavljena in predhodna znamka, v celoti opustil kot nepotrebno.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor prenehanja obveznosti s pobotom
Tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik ni ugovarjala le obstoja računov, izdanih davčnemu dolžniku, kot navaja drugostopni organ, temveč tudi njihov dogovorjeni način plačila s pobotom s terjatvijo, ki je predmet izvršbe. To pomeni, da uveljavlja in je tudi že v davčnem postopku uveljavljala prenehanje svoje obveznosti po spornem računu (s pobotom) ter s tem, da dolžniku ni dolžna, kar je zakoniti ugovorni razlog iz 174. člena ZDavP-2, ki ga ima dolžnikov dolžnik zoper sklep o izvršbi. Drugačen zaključek drugostopnega organa je zato napačen, posledično pa je nepravilna tudi izpodbijana odločitev, po kateri se, zaradi nepravilne uporabe omenjene določbe ZDavP-2, ugovor tožeče stranke ne upošteva in ne presodi, kar je nadaljnja bistvena kršitev pravil postopka.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnica za objekt nima gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga po določbah ZGO-1 morala imeti, ji je upravni organ utemeljeno izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1 s prepovedmi po prvem odstavku 158. člena ZGO-1.