mednarodna zaščita - pospešeni postopek - informacije o stanju v izvorni državi
Splošno znano dejstvo je, da so Romi socialno, varnostno, ekonomsko, politično ranljiva skupina tudi v Južno-Vzhodni Evropi in ni splošno znano dejstvo, da lahko (tudi) Slovenija zavrnjene prosilce za azil oziroma romske družine v primerljivih okoliščinah, kot so obravnavane, vrača na Kosovo brez skrbne dokazne ocene oziroma tehtnega preverjanja glede izpolnjevanja mednarodnih obveznosti po Ženevski konvenciji o statusu beguncev, ZMZ oziroma po azilnem pravu Evropske unije; zlasti se za obravnavani spor zastavlja vprašanje, kam se vračajo romske družine z mladoletnimi otroci kot zavrnjeni prosilci za azil in če se vračajo v za ta namen organizirane zbirne centre, kakšne so življenjske razmere v teh zbirnih centrih. Zaradi teh okoliščin tožena stranka ni imela pravne podlage, da je prošnjo tožnikov zavrnila zgolj podlagi 1., 4., 5. in 6. alineje 1. odstavka 55. člena ZMZ, ne da bi ob tem naredila tudi skrbno analizo informacij o stanju na Kosovu glede romskih družin z majhnimi otroki oziroma vračanja zavrnjenih pripadnikov romskih družin. Tudi iz določil Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 (Procesne direktive) ne izhaja, da bi lahko tožena stranka v tem konkretnem primeru uporabila določbe pospešenega postopka tako, da ne bi celovito obravnavala prošnje tožnikov za mednarodno zaščito.
ZDoh člen 15, 15/3, 19. Pogodba med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 19, 19/1,19/2.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - akontacija - pokojnina iz tujine
Za oba tožnikova prejemka je matična država, to je ZR Nemčija, podala nesporno mnenje, da gre za pokojnino, za obdavčitev katere je pristojna naša država. Glede na povedano se tožnik akontaciji dohodnine ne more izogniti. Iz podatkov v spisu namreč ne izhaja, da bi šlo pri njegovih prejemkih za prejemke, ki so izvzeti iz obdavčenja v smislu 19. člena ZDoh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje - stroški, nastali pred vložitvijo prošnje
Tožnik je v zadevi, v zvezi s katero je uveljavljal odobritev BPP, vložil dne 22. 7. 2010 revizijo, z dopolnitvijo z dne 28. 7. 2010. Prošnjo za odobritev BPP pa je vložil s priporočeno pošiljko dne 26. 7. 2010. Po določbi 1. odstavka 11. člena ZBPP pa dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema samo tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - odločba o prekršku - odločanje po prostem preudarku
Tožnici je bila izdana odločba o prekršku, ker se je po poteku dovoljenja za prvo prebivanje v RS v državi nahajala nezakonito, saj pred potekom roka ni podala prošnje za podaljšanje dovoljenja. To pomeni, da je šlo za prekršek po ZTuj in to prav na področju, ki se nanaša na dolžnost tujca, da pravočasno poskrbi za podaljšanje bivanja. Navedeno utemeljuje domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje v RS le-te ne bo prostovoljno zapustil in da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
43. člen ZTuj ne omogoča odločanja po prostem preudarku. Upravni organ je, čim nastopi katera izmed okoliščin iz 1. odstavka 43. člena ZTuj, dolžan vlogo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v RS zavrniti.
Pravice potrošnika iz ZVPot je treba interpretirati z metodami, ki se v sodni praksi uporabljajo za zakonske in ustavne pravice in med temi je tudi metoda, po kateri je treba določbe o pravicah razlagati tako, da so le-te učinkovito zavarovane pred organi in sodišči, pri čemer pa niti upravni organ niti sodišče ne smeta iti mimo jasnega jezikovnega pomena pravne določbe.
Določilo 41. člena ZVPot se ne uporablja samo pred upravnimi organi (na podlagi 72.a člena ZVPot), ampak tudi v pravdnem postopku, kar pomeni, da določbo 41. člena ZVPot dopolnjujejo tudi splošna pravila obligacijskega prava (4. odstavek 37. člena ZVPot). Izključitev pravil obligacijskega prava v primeru uporabe 1. odstavka 41. člena ZVPot pred upravnim organom bi morala biti izrecno predpisana, da bi jo bilo mogoče uporabiti.
Tožena stranka bi morala obdobje, ko tečejo obresti, določiti v izreku in ne zgolj v obrazložitvi, kajti v izreku je treba odločiti o vseh zahtevkih stranke.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 11, 15, 16, 18.
koncesija - dimnikarska služba - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - zadostno število delavcev - zasedenost kadra
Merili, ki sta vodili toženo stranko pri odločitvi, sta bili število prijavljenih usposobljenih oseb, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na dimnikarskem območju in višja usposobljenost prijavljenih oseb, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na dimnikarskem območju.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - vložnik pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka
V inšpekcijskem postopku imajo status stranke oziroma stranskega udeleženca lahko tudi osebe, ki niso inšpekcijski zavezanci, če v postopku izkažejo, da so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete njihove pravice oziroma pravne koristi iz 43. člena ZUP. Po mnenju sodišča tudi sklep o ustavitvi postopka pomeni takšen ukrep inšpektorja, s katerim se lahko posega v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, o čemer se je sodna praksa že večkrat izrekla.
denacionalizacija - vrednost premoženja - obseg podržavljenega premoženja - vrednost delnice - obrazložitve odločbe
Upravni organ ni imel podlage, da bi vrednotenje posestva lahko štel za tako nesporno, da bi glede njegovega upoštevanja v okviru obsega premoženja podržavljenega podjetja opustil dolžno obrazložitev, torej pojasnilo, zakaj upošteva tudi posestvo.
Pojasnilo v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti razlogov, ki bi jih morala vsebovati izpodbijana odločba, da bi zadostila zakonskemu standardu obrazložitve.
ZPP člen 1. ZEKom člen 85, 85/3, 92, 92/1, 129, 129/1, 129/5.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen
Vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo razlike med subvencionirano vrednostjo opreme in njeno polno vrednostjo nedovoljeno sankcijo v smislu tretjega odstavka 85. člena ZEKom), ni mogoče razlagati v pomenu, da gre za spor v zvezi z dostopom do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, njihovim zagotavljanjem ali zaračunavanjem.
status kmeta - pogoji za pridobitev statusa - izkazanost bodoče pridobitve kmetijskih zemljišč - deklarativna narava odločbe o pridobitvi statusa kmeta
Tožnik ni verjetno izkazal, da bo zemljišča, ki so predmet postopka odobritve pravnega posla pridobil, saj bi to pomenilo, da bi moral uspeti z obnovo postopka odobritve pravnega posla, doseči odpravo odločbe izdane v prvotnem postopku odobritve pravnega posla, nato pa s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo in doseči odobritev slednjega pravnega posla, kar pa ni verjetno glede na neizkazan status kmeta v letu 2004.
Odločba izdana na podlagi 24. člena ZKZ je deklarativna odločba, ki učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost posega s prostorskim aktom
Ker je upravni organ zmotno štel, da območje kjer naj bi bil zaprošen poseg izveden, ni pokrito s prostorskim izvedbenim aktom, je napačno uporabil materialno pravo.
Tožnik tega, da je bil udeleženec postopka v katerem je bil izdan izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, niti njegovega sodelovanja v tem postopku ne predvidevajo določbe ZBPP, zato nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe. Prav tako izpodbijani sklep za tožnika (neposredno) nima nobenih pravnih posledic, saj se mu z njim ne nalaga nobena obveznost in tudi ne priznava pravica, ki bi lahko bila predmet upravnega spora.
Glede na dejstva, ki izhajajo iz podatkov upravnega spisa, še ni mogoče zaključiti, da je s cenami, označenimi z ZELO UGODNO, tožeča stranka zmanjšala sposobnost povprečnega potrošnika, da sprejme ozaveščeno odločitev.
Ugotavljanje, ali napačna informacija zavaja povprečnega potrošnika v njegovih ekonomskih odločitvah, pomeni uporabo pravno nedoločenega pojma in s tem uporabo materialnega prava. Upravni organ je s sklepanjem, da je tožena stranka uporabila nepošteno poslovno prakso, ker je bil povprečni potrošnik z njeno informacijo o ceni zaveden, nepravilno uporabila materialno pravo. Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
spor med operaterjem in uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - spor v zvezi s pogodbo - stvarna pristojnost - ugotovitvena odločba
Že zato, ker je tožena stranka izdala odločbo, ki je ugotovitvena, ne da bi za to imela podlago, je izpodbijana odločba nezakonita. Po presoji sodišče pa v obravnavni zadevi tudi ni šlo uporabniški spor, ki bi ga bila pristojna reševati. Pristojnost tožene stranke je namreč omejena na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori (1. člen Zakona o pravdnem postopku).
upravni spor - molk organa - ustavitev postopka - koncesija
Ker je tožeča stranka zoper novo izdani akt že vložila novo tožbo, je sodišče štelo, da v konkretni zadevi ne vztraja pri vloženi tožbi zaradi molka organa in je iz tega razloga postopek ustavilo.
ZBPP člen 11, 11/3, 22, 23, 23/1, 23/1-3, 23/2, 23/2-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnik je tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev stikov šele vložil, torej mu otroci še niso bili dodeljeni, zato je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bilo treba kot družinskega člana upoštevati oba otroka.
Tožnikova obveznost oziroma izredna finančna obremenitev samo s predložitvijo računa ni izkazana, zato ne ustreza pogoju iz določbe 22. člena ZBPP.
ZEN člen 81, 81/1, 84. ZDen člen 88. ZUP člen 241.
vpis stavbe v kataster stavb - pogoji za vpis - vlagatelj zahteve za vpis stavbe - upravnik stavbe
Ker je zahtevo vložila upravičena oseba (upravnik stavbe), stavba še ni (bila) vpisana v kataster stavb, v teku tudi ni (bil) upravni postopek vpisa stavbe oziroma sodni spor glede tega vprašanja, zahteva pa je vsebovala vse elemente, ki jih določa določba 4. odstavka 84. člena ZEN, je prvostopni organ tako mogel o vpisu stavbe v kataster stavbe izdati sklep in se sodišče ne strinja s tožnico, da sklep ni mogel biti izdan brez njene vloge kot stranke v postopku, saj tožnica ne izkazuje nobenega izmed svojstev po določbi 1. odstavka 81. člena ZEN, na podlagi katerega bi tožnica sploh bila upravičena do vložitve zahteve, oziroma, da sklep ne bi mogel biti izdan brez njene vloge.
ZNSVS člen 26e. ZGO-1 člen 71, 71/1, 71/1-2, 73, 73/5.
subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - pogoji za dodelitev subvencije - gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja
Zgolj sprememba gradbenega dovoljenja na ime tožnika ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev njegove zahteve za dodelitev subvencije.
Četudi je bila sprememba gradbenega dovoljenja izvršena v skrajšanjem ugotovitvenem postopku, je pravno relevantno dejstvo, da je imel tožnik ob vložitvi vloge za dodelitev sredstev pravnomočni upravni akt in kot je razvidno iz priloženih fotografij, je takrat tudi začel z gradnjo, s čimer je zadostil zakonski določbi 2. točke prvega odstavka 71. člena ZGO-1,
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s ciljem javnega razpisa - zaključek izvajanja projekta - obdobje upravičenih stroškov - določnost razpisnih pogojev
Glede na cilj javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav, bi se moral projekt tožeče stranke nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov (po 30. 10. 2009). Ta zahteva sicer ni izrecno zapisana med pogoji projekta, vendar je o njej mogoče povsem jasno in nedvoumno sklepati na podlagi določno opredeljenega cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 - 2006 za leto 2004 člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 člen 13, 13/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - zmanjšanje površin za ukrep SKOP - prekinitev izvajanja ukrepov pred potekom obdobja - vračilo sredstev
Tožnik v letu 2005 ni vložil zahtevka za ukrep SKOP – S50 in je glede na leto 2004 kršil svojo obveznost SKOP – S50. To dodatno potrjuje tudi dejstvo, da ob zatrjevanju, da ukrep izvaja, po pozivu drugostopnega organa ni izkazal, da ima opravljeno meritev strmin po Pravilniku o postopku in načinu merjenja nagiba strmih travnikov, kar bi glede na določbo 6. odstavka 13. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 moral imeti.