ničnost odločbe - ničnost odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja - ničnostni razlog storitve kaznivega dejanja - izkazanost ničnostnega razloga
Zatrjevanje tožeče stranke, da je odločba nična zaradi tega, ker naj bi uradna oseba, v postopku izdaje upravnega akta storila kaznivo dejanje nevestnega dela v službi in zlorabe uradnega položaja ne predstavlja ničnostnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, saj je ta podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje.
Drugostopenjski organ ni upošteval s strani tožnic dejansko plačane (revalorizirane) višine prispevkov, temveč je na podlagi dogovora krajanov z dne 21. 8. 1988 tožnicama v korist priznal delež oprostitve v višini 50 % od celotne investicije za ceste, kar je za tožnici pomenilo tudi večji delež olajšave, kot jima ga je na podlagi ustreznih dokazil iz 11. člena Odloka priznal prvostopenjski organ.
ZJU člen 59, 59/1, 59/1-3, 59/1-4, 62, 62/1, 65, 65/1, 65/1-1, 65/1-2, 65/1-3, 65/1-4, 65/5. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1.
postopek za novo zaposlitev uradnika - javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - strokovna usposobljenost - pravice neizbranega kandidata - pravni interes za tožbo
Če stranka uveljavlja kršitev 2. oziroma 4. točke 1. odstavka 65. člena ZJU, ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri v smislu 1. alineje 1. odstavka 33. člena ZUS-1, kajti s tem si stranka ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ampak bi lahko v mejah 33. člena ZUS-1 glede na konkretne okoliščine primera po (pri)tožbi tožnika uveljavljala (na primer) ugotovitev, da je bila z izpodbijanim aktom kršena določena človekova pravica tožnika.
Ker določilo 59. člena ZJU določa, kaj mora biti vsebina javnega natečaja, je treba pojmovno zvezo „pogoji za opravljanje dela“ (3. točka 1. odstavka 59. člena ZJU) šteti smiselno kot razpisne pogoje.
Pojem „najbolj strokovno usposobljen“ iz 1. odstavka 62. člena ZJU ne pomeni, da sodišče presoja s čim večjo možno objektivnostjo, celovitostjo in natančnostjo, ali je bil res izbran najbolj usposobljen kandidat ali ne, kajti bistveno je, da izbrani kandidat izpolnjuje natečajne pogoje, med tem ko sodišče lahko poseže v vsebinsko izbiro le, če je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka „očitno“ ni dosegel najboljšega rezultata (3. točka 1. odstavka 65. člena ZJU).
davek na promet motornih vozil - vračilo davka na promet motornih vozil - izpolnjevanje pogojev za vračilo - registracija vozil
Po 5. členu ZDMV se od vozil, ki se pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico Evropske unije, DMV ne plačuje. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali gre za vozilo, ki je bilo izvoženo pred prvo registracijo, tako kot je predpisano v 11. členu ZDMV-UPB2. Iz upravnih spisov izhaja, da je bilo vozilo začasno registrirano v Republiki Sloveniji, kar izhaja iz registra vozil in prometnih listin in da je datum prve registracije 1. 2. 2007. To pomeni, da ne gre za vozilo, ki bi bilo izvoženo pred prvo registracijo, saj navedeni predpis (ZDMV-UPB2) ne loči med pojmoma začasno in redno registracijo, tako kot želi prikazati tožnik. Za vračilo DMV morajo biti izpolnjeni pogoji po davčnem predpisu oz. davčne ugodnosti lahko izhajajo le iz določb ZDMV-UPB2, ta pa v besedilu, kakršno je veljalo v času, ko je bilo vozilo izvoženo, pojma začasne registracije ni določal, temveč je pravico do vračila, vezal med drugim, le na pojem prve registracije v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 17, 17/5, 31, 31/2. ZPP člen 142, 142/6.
vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje v predalčnik pravne osebe - zavrženje tožbe
Poziva za dopolnitev tožbe ni bilo mogoče vročiti osebno, zato je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, ni rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila izhaja, da je bilo pisanje, ker ga naslovnik ni dvignil v navedenem roku, puščeno v hišnem predalčniku. Ker v roku tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, je sodišče tožbo zavrglo.
ZPNačrt člen 108, 108/1. Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo člen 1, 1/1. ZUS-1 člen 64, 64/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka - vezanost upravnega organa na napotke sodišča - vezanost na pravno mnenje sodišča
Ker Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo določa vsebino in obliko programa opremljanja zemljišč za gradnjo ter ureja druga vprašanja, povezana s pripravo in sprejemanjem programa opremljanja (1. odstavek 1. člena), ne more biti neposredna podlaga za odmero komunalnega prispevka. ZPNačrt za že začete postopke pred svojo uveljavitvijo ni predvidel in uredil položaja, ko občine na podlagi prej veljavnega ZUreP-1 niso sprejele programov opremljanja, kar pomeni, da postopkov ni mogoče končati v skladu s 1. odstavkom 108. člena ZPNačrt. Zato je ob upoštevanju načela zakonitosti iz 6. člena ZUP tudi v teh postopkih mogoča edino rešitev, da občina po sprejemu občinskega prostorskega načrta odmeri komunalni prispevek po določbah ZPNačrt.
Dolžnost upravnega organa, da v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1 upošteva stališča, izražena v sodbi, ne more biti absolutna, saj lahko upravni organ v ponovljenem postopku ugotovi in navede razloge, zakaj ni ravnal v skladu z mnenjem sodišča.
uporabno dovoljenje - ugotavljanje dejanskega stanja - stavba in poslovni prostori v njej zgrajena pred 31. 12. 1967 - naknadni gradbeni poseg
Po 4. odstavku 197. člena ZGO-1 lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 197. člena ZGO-1.
Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi toženka ugotavljala v kakšnem obsegu se je konkretni objekt uporabljal za opravljanje poslovne dejavnosti ter ali gre dejansko za poslovni objekt, dejansko stanje ni bilo ugotovljeno v meri, ki bi toženi stranki omogočala pravilno in zakonito odločitev.
Pogoj uporabe objekta mora biti izpolnjen v času uveljavitve ZGO-1, tj. 1.1. 2003, in ne v času odločanja upravnega organa.
Ker je tožnik po letu 1993 bistveno posegel v konstrukcijo objekta (za kar bi moral pridobiti ustrezno upravno dovoljenje), ni mogoče šteti, da je bil tak objekt v celoti zgrajen pred 31. 12. 1967.
ZVO-1 je v 3. odstavku 193. člena sicer izrecno podaljšal veljavnost predpisov, izdanih na podlagi ZVO, do izdaje novih, vendar je v 4. odstavku istega člena izrecno določil, da v predpisih, izdanih na podlagi 27. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presoje vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij.
Dikcija 8. odstavka 15. člena PUP omogoča le sklepanje, da je normodajalec za postavitev baznih postaj mobilne telefonije predpisal dodaten pogoj, namreč pridobitev soglasja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje tudi tam, kjer je postavitev baznih postaj mobilne telefonije sicer dovoljena.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - navidezen posel - fiktivni računi - davek od dohodka pravnih oseb
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da sta jih izdala t. i. „neplačujoča gospodarska subjekta“ oziroma tudi t. i. „missing traderja“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjena subjekta storitev, zaračunanih po navedenih računih, nista opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Tožeča stranka nezakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi utemeljuje s sklicevanjem na vloženo pritožbo zoper odločbo davčnega organa, ki je izvršilni naslov za plačilo davčne obveznosti. Ta okoliščina pa ne more biti razlog za nezakonitost sklepa o davčni izvršbi, saj pritožba zoper izvršilni naslov, tj. zoper odmerno odločbo, ne zadrži njene izvršitve (prvi odstavek 87. člena ZDavP-2). Na drugačno odločitev ne more vplivati niti sklicevanje na to, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper odmerno odločbo, ki se z izpodbijanim sklepom izvršuje. Prav tako nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče utemeljiti z nestrinjanjem z obveznostjo, ki jo izvršilni naslov nalaga.
Zgolj izdani računi še ne dajejo pravice do odbitka DDV, ampak mora biti izkazano, da so bile storitve res opravljene s strani izdajatelja računov. Navedenega pa tožnik v postopku ni izkazal, saj ni predložil verodostojnih listin v smislu SRS. Tožnik je v postopku sodeloval in je bil z ugotovitvami prvostopenjskega organa seznanjen in je imel možnost, da dostavi vso dokumentacijo v zvezi z zaračunanimi storitvami. Ker tega ni storil, ni izpolnil pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka DDV od navedenih računov. Da bi izdajatelj računov za tožnika opravil zaračunane storitve ni izkazano, zato gre za navideznost poslov in za fiktivne račune.
ZGO-1 člen 153, 153/1, 153/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi je bil tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe z inšpekcijsko odločbo izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 1. odstavka 153. člena ZGO-1, s katerim mu je bilo odrejeno, da mora ustaviti nadaljnjo gradnjo neskladno zgrajenega objekta ter v roku enega meseca od vročitve inšpekcijske odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Za pravni položaj iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 je v obravnavanem primeru relevantno le, ali je tožnik v postavljenem roku zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja. Iz uradnih podatkov je izhajalo, da tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja, zato je imel inšpekcijski organ po presoji sodišča zakonito podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez potrebe po tožnikovem zaslišanju.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 50, 50/1, 57, 57/2, 153, 153/1, 153/1-1. ZUS-1 člen 17, 17/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke - inšpekcijski zavezanec - pravni naslednik inšpekcijskega zavezanca - pooblastilo za zastopanje
Ker so inšpekcijski ukrepi po svoji vsebini take narave, da so jih dolžni izpolniti tudi pravni nasledniki inšpekcijskega zavezanca, ima tožnica v tej vlogi pravni interes za preizkus zakonitosti inšpekcijske odločbe, ki zaradi dejstva, da do pokojnikove smrti še ni bila izvršena, posledično predstavlja poseg tudi v njene pravice, pridobljene na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Ker je imel inšpekcijski zavezanec vse od vložitve pritožbe dalje v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik, do prekinitve postopka iz razloga po 1. točki 1. odstavka 153. člena ZUP ni prišlo, saj je pooblaščenec po njegovi smrti zastopal tudi interese dedičev, dokler mu ti ne bi preklicali pooblastila.
Po določbi 152. člena ZGO-1 gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani. Navedena določba nalaga ustavitev gradnje ne glede na to, v kateri fazi je – bodisi da so gradbena dela v teku ali da so že zaključena.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. URS člen 39, 157, 157/2.
svoboda izražanja - osebnostna pravica - subsidiarno sodno varstvo - učinkovito primarno sodno varstvo - sklep o ustavitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustavna pravica iz 1. odstavka 39. člena URS (svoboda izražanja) je uvrščena med osebnostne pravice. Varstvo osebnostnih pravic ureja OZ v 134. členu. Pri tem ureja tako sodno varstvo nedotakljivosti človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja kot tudi drugih osebnostnih pravic, hkrati pa opredeljuje tudi možne tožbene zahtevke. Navedeno pomeni, da lahko tožnik svoje osebnostne pravice zavaruje tako na podlagi 134. člena OZ kot tudi na podlagi določb 178. člena OZ, na podlagi katerih lahko zahteva povrnitev nepremoženjske škode v obliki objave sodbe ali popravka in na podlagi določb 179. člena OZ, ki urejajo vprašanje denarne odškodnine, medtem ko na podlagi določb 182. člena OZ lahko uveljavlja celo odškodnino za bodočo nepremoženjsko škodo.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka je akt procesnega vodenja, s katerim tožena stranka ni odločila o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki jih ima tožnik v inšpekcijskem postopku, zato to ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUP člen 290, 297, 297/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
izvršba - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi 1. odstavka 290. člena ZUP. Ta sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe.
trošarina - obnova postopka - nezakonita sprostitev v porabo
Obnova postopka po 260. členu ZUP kot izredno pravno sredstvo je možno zoper odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva in je odločba dokončna v upravnem postopku, iz razlogov, ki so taksativno navedeni v točkah od 1 do 10. Pritožbeni organ in pred njim prvostopni organ sta pristopila k vsebinskemu obravnavanju dokazov, ki jih je tožnik navedel kot obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP. Ocenila sta, da izjava B.B. z dne 16. 7. 2009 ne more v ničemer sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da navedena izjava v ničemer ne spreminja ugotovitve dejanskega stanja, ki sta ga pojasnila oba organa in sicer okoliščine, da je tožnik opredeljen kot solidarni dolžnik in prejemnik oz. končni kupec trošarinskega blaga, ki je bilo v Republiki Sloveniji nezakonito sproščeno v promet, potem ko je pooblaščeni prejemnik A. d.o.o. prejel navedene trošarinske izdelke od tujega dobavitelja v režimu odloga plačila trošarine, in prejem potrdil na izvodu 3 TD.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - tek procesnih rokov - nujne zadeve - zavrženje tožbe
Procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta sicer ne tečejo, razen v nujnih zadevah. ZBPP pa v 4. odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne.
Tožeča stranka je vlogi priložila vse v razpisu zahtevane elemente, vendar pa je na eni od prilog (Obrazec 4 - Obvezne izjave prijavitelja projektov) navedla naslov, ki ni bil identičen z naslovom projekta na prijavnem obrazcu. Glede na celotno vsebino prijavne dokumentacije gre tudi po oceni sodišča za očitno administrativno napako oziroma pisno pomoto. Zgolj zaradi pisne pomote na eni od prilog še ni mogoče šteti, da prijava ni pravilna in da zato ni popolna v smislu 9. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ter uporabiti (najstrožje) sankcije iz Pravilnika, tj. prijavo le iz tega razloga zavreči kot nepopolno in jo tako izključiti iz nadaljnjega postopka.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe potekel dne 17. 9. 2010, tožba pa je bila poslana priporočeno po pošti šele 25. 9. 2010, kar pomeni, da je bila vložena prepozno.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - zastopanje v upravnem sporu
Tožba je nepopolna, če iz nje in njenih prilog ni razvidno, kateri organ je izdal izpodbijani akt. Izpodbijani akt tožbi ni niti priložen; navedena je le opravilna številka brez datuma in brez navedbe, kateri organ ga je izdal. To pa je takšna pomanjkljivost, da tožbe ni mogoče obravnavati.
Stranko v upravnem sporu sme zastopati le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka ni predložila dokazila o tem, da ima pooblaščenka, ki jo zastopa, tak izpit opravljen, niti ni v skladu z navodili sodišča postavila pooblaščenca, ki bi imel izpit opravljen, tožbe pa tudi ni sama podpisala.