Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožena stranka je ugotovila, da projekt ni pred zaustavitvijo; tožena stranka se je tudi sklicevala na 4.2.1.3. točko razpisa in je štela, da iz vloge izhaja, da bi tožeča stranka tudi z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči zaključila projekt z dnem 30. 10. 2009. Svoje ugotovitve ni utemeljila le na podlagi navedbe datuma zaključka projekta tožeče stranke v rubriki Zaključek izvajanja projekta, pač pa tudi na podlagi navedb tožeče stranke v Obrazcu S1: Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009. Ta cilj pa na podlagi citiranih točk tožena stranka v skladu s standardom določenega polja proste presoje lahko razlaga, tako kot ga je v konkretnem primeru, saj ne gre za očitno nerazumno odločitev, sodišče pa se v skladu z omenjenim standardom presoje v tovrstnih upravnih sporih v ekonomsko logiko izpodbijane odločitve ne spušča.
Ker izpodbijana delna odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za bivšega lastnika D.D., kar v zadevi ni sporno, ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje po določbi 147. člena ZUP, tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da je prvostopni organ odločil preuranjeno glede na sicer že izčrpana pravna sredstva.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da Urad pri primerjavi konkurenčnih znakov vizualnih elementov sploh ni upošteval. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Urad ugotovil, da vizualne razlike sicer obstojajo (grafični elementi prijavljenega znaka), toda pomenska in fonetična identičnost dominantnega dela nadvladata do te mere, da sta si znaka zamenljivo podobna. Prav tako se sodišče strinja s presojo podobnosti blaga, ki se nanaša na razred 30 (glede razreda 29 in 32 je blago identično), in z zaključkom Urada, da je blago prijavitelja podobno blagu vložnika ugovora.
Urad je pravilno zaključil, da vložena tožba po 116. in 119. členu ZIL-1, ki temelji na dejanski podlagi slabovernosti imetnika ugovarjane znamke oziroma na njegovi neupravičenosti do znamke, ni predhodno vprašanje v postopku priznanja znamke.
ZLV člen 98, 98/2, 102, 102/1, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
lokalne volitve - ugovor zoper delo volilnega odbora - prepozen ugovor - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) si z vloženo pritožbo v upravnem sporu ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4. ZJU člen 75, 75/1, 76, 76/1.
obrazložitev odločbe - pravna podlaga odločbe - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev upravne odločbe - učinek pravnomočnosti - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - sankcija v primeru nezakonitosti po ZJU
Tožena stranka je kot pravno podlago razveljavitve sporne odločbe navedla določbo 1. odstavka 76. člena ZJU. Ta določba vsebuje pooblastilo toženi stranki, da lahko o razveljavitvi odloči tudi na lastno pobudo, ne vsebuje pa pravne podlage za samo razveljavitev (pravnomočne) odločbe. Ker je torej tožena stranka sporno odločbo z izpodbijanim sklepom razveljavila, ne da bi za to navedla pravno podlago, je treba po presoji sodišča izpodbijani sklep v spornem delu že iz tega razloga odpraviti.
Nesporno je, da je odločba z dne 20. 4. 2009, s katero je bilo odločeno o pravici tožeče stranke, pravnomočna. Njena vsebina zato stranke, zaradi zagotovitve načela pravne varnosti, veže, četudi na račun načela zakonitosti. V pravnomočno odločbo je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so vezana na točno določene razloge. Poleg izrednih pravnih sredstev, ki so določena v ZUP, ki ga tožena stranka pri odločanju uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 39. člena ZJU, sankcije v primeru nezakonitosti kot lex specialis določa tudi ZJU v določbah od 74. do 77a. člena.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - predhodni preizkus zadeve - ista upravna zadeva - zavrženje
Tožnica je v svoji drugi vlogi z dne 23. 7. 2010 uveljavljala isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku. Prav tako se ni spremenila materialna podlaga, na katero se opira tožničina zahteva. Navedene ugotovitve so narekovale uporabo 4. točke 129. člena ZUP in zavrženje zahteve.
V obravnavani zadevi je bil tožniku z odločbo, ki je postala pravnomočna, izrečen inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje. Odklop nedovoljene gradnje iz javne infrastrukture pa je zakonsko predvidena posledica take gradnje v 3. odstavku 158. člena ZGO-1.
Sodišče ne dvomi v zakonitost in pravilnost ugotovitve, da sta gradbeno in lokacijsko dovoljenje prenehali veljati, zato v celoti soglaša tudi z ugotovitvijo tožene stranke v tem upravnem sporu, da iz navedenega razloga obnova postopka lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni dopustna, ker za to ni izpolnjen osnovni pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva, to je obstoj dokončne odločbe.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - zaključevanje klicev - način zaključevanja klicev - metoda stroškovnega računovodstva
Operater je dolžan dokazati, da so cene stroškovno naravnane, agencija pa lahko pri preverjanju te obveznosti uporabi metode stroškovnega računovodstva, ki so neodvisne od metode operaterja. Pri presojanju cen tožeče stranke je agencija ugotovila, da opis sistema stroškovnega računovodstva ne omogoča preveritve modela, ker v opisu niso natančno predstavljeni vsi ključi in razporeditveni faktorji, iz kalkulacije cen pa ni bila razvidna vzročnost, objektivnost, doslednost, učinkovitost in transparentnost celotnega postopka izračuna cen.
V skladu s 5. odstavkom 27. člena ZEKom je bila glede na navedeno agencija pristojna, da uporabi lasten model LRIC, oblikovan od spodaj navzgor (bottom-up), ki je pokazal, da so izračunane cene tožeče stranke višje za med 52 in 113%, zaradi česar je bila agencija tudi po presoji sodišča upravičena izdati odločbo, s katero je odredila, da mora na upoštevnem trgu uveljaviti tam navedene stroškovno oblikovane cene.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - solastnina
Za tožnikovo zatrjevanje o lastništvu spornega dela zemljišča ni podlage ne v listinah predloženega upravnega spisa, ne v listinah, ki jih je tožbi priložil tožnik, toliko bolj, ker je nepremičnina, parc. št. 1129/4 v zemljiški knjigi vpisana kot ZK telo II, ki zajema tudi stavbišče (stanovanjsko stavbo) v izmeri ... m2 in stavbišče (gospodarsko poslopje) v izmeri ... m2, in sta kot solastnika te nepremičnine vpisana tudi C.C. in Č.Č. Navedeni podatek utemeljuje odločitev upravnega organa, da se v naravi sporna nepremičnina vrne v solast in soposest do nedoločenega deleža, deleži pa bodo določeni v nepravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi
Glede na kompleksnost zadeve, tudi vprašanje poslovne sposobnosti prosilca, zaradi v tožbi zatrjevane bolezni prosilca, je vnaprejšnja presoja izida zadeve neutemeljena. Zgolj sklepanje na podlagi kupoprodajne pogodbe ne more biti zadosten razlog za ugotovitev, da tožnik v pravdnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh. Pravdni postopki s takšnimi vsebinami, kot je obravnavani, so kompleksni postopki, ki temeljijo na obsežnih dokaznih sredstvih, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi tudi voljo strank, ki je bistveni element sklenitve pogodbe.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2. ZGJS člen 5, 5/2. Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda člen 4, 15, 15/1, 15/3.
kanalizacijsko omrežje - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - uporabnik javne kanalizacije
V konkretnem primeru tožeča stranka ni ugovarjala, da ne bi bila uporabnik iz 4. člena Odloka, da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma, da ni potekel rok, v katerem se morajo uporabniki priključiti na javno kanalizacijo, ali da priključek tehnično ni mogoč. Ugovor, vsebinsko ponovljen v tožbi, da ima objekt ustrezno greznico, pa glede na obveznost priključitve na javno kanalizacijo ne more biti uspešen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je nameravana gradnja na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z ZGO-1 opredeljeno kot varovani pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (1. odstavek 49.b člena ZGO-1), ali pa gre za nameravano gradnjo, ki leži na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (2. odstavek 49.b člena ZGO-1). To pa je bistveno za odločitev, ali mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, oziroma so pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, zato mora investitor po končanem projektiranju pridobiti le soglasja pristojnih soglasodajalcev.
davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - ponovno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva
Za isto upravno zadevo gre, kadar se na isti dejanski in pravni podlagi odloča o isti pravici ali obveznosti. Tožeči stranki je bil z dokončno odločbo z dne 22. 9. 2005 odmerjen davek od dobička pravnih oseb za leti 2003 in 2004, z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, pa se ji davek od dobička pravnih oseb za navedeni leti nalaga v doplačilo na povsem drugi dejanski in pravni podlagi. Njeno stališče, da gre za odločanje o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve, torej ne drži.
Pogoji, pod katerimi sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, pri uvozu blaga ter kot prejemnik storitve (vstopni DDV), so določeni v 40. členu ZDDV. Sodišče se zato ne strinja s stališčem pritožbenega organa, kolikor ta pravico do odbitka DDV pogojuje z davčnim priznavanjem odhodkov na podlagi 12. člena ZDDPO.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - čas izdaje odločbe
Dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, je bilo podano že preden je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, zato čas izdaje izpodbijane odločbe na njeno pravilnost in zakonitost ni mogel vplivati.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 člen 24, 50.
carina - naknadna vknjižba carinskega dolga - preferencialna obravnava blaga - uvozno dovoljenje - AGRIM - dovoljena toleranca
Količine, uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime, zato je relevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre v obravnavanem primeru uvoznega dovoljenja (AGRIM) za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št.1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave. Navedeni 50. člen Uredbe je tožnik dolžan poznati, zato ne more uspeti z ugovorom da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti ((točka b.) odstavek 2 člen 220 CZS)), toliko bolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja, tako kot to določa odstavek 3 člen 24 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000, vrnjen po spornih odpisih.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 9, 9/1.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ustavitev vnašanja zemeljskega izkopa - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov
Iz podatkov v upravnem spisu ni razvidno, ali je tožeča stranka tista, ki je zemeljski izkop, ki ga je nanašala na navedena zemljišča, tudi sama pripravljala, zato ugotovljeno dejansko stanje ne daje zadostne podlage za ugotovitev, da je bila prav tožeča stranka tista, ki bi morala na podlagi 1. odstavka 9. člena Uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v zvezi s spornim posegom. Navedeno pa po presoji sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, saj je bilo za ponovno uporabo zemeljskega izkopa, za kar gre v tej zadevi, v skladu s citirano določbo Uredbe, okoljevarstveno dovoljenje potrebno pridobiti, tožeča stranka pa se z njim, ne glede na to, ali ga je bila dolžna pridobiti ona ali kakšna tretja oseba, ni izkazala in v postopku niti ni zatrjevala, da je okoljevarstveno dovoljenje pridobil tisti, ki je zemeljski izkop pripravljal.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - zadeva, o kateri je bilo že odločeno
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je okrožno sodišče o isti prošnji tožeče stranke že odločilo in njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem izvršilnem postopku zavrnilo, zato je tožena stranka pravilno skladno z določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP prošnjo zavrgla.
pogoji za dodelitev - verjeten izgled za uspeh - izčrpana pravna sredstva
Ker je v zadevi zemljiškoknjižni postopek pravnomočno zaključen, po določbi 3. odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi pa v zemljiškoknjižnem postopku niso dovoljene revizije, obnova postopka in vrnitve v prejšnje stanje, tožeči stranki ni smotrno dodeljevati brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku, ki je že pravnomočno zaključen, izredna pravna sredstva pa niso dovoljena.