Zavezanec za izvršitev inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 in naslovnik posebnih prepovedi po 158. členu ZGO-1 je lastnik zemljišča, na katerem je bila postavljena nelegalna gradnja.
ZNB ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP. Tako v primeru, če stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, po izrecni določbi 3. odstavka 140. člena ZUP organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen (2. odstavek 67. člena ZUP), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve
Ker je tožnik v zadevi, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, pritožbo zoper sodbo vložil prepozno, tožnikova zadeva ne izkazuje verjetnega izgleda za uspeh.
Ker je bilo za poseg na območju navedenega registriranega arheološkega najdišča (vendar pred njegovim vpisom v register kulturne dediščine) izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred izdajo katerega pa niso bili pridobljeni niti kulturno varstveni pogoji niti ni bilo izdano kulturno varstveno soglasje za poseg, v registrirano dediščino pa je bilo poseženo z določenimi gradbenimi posegi, je podana pravna podlaga za izdajo odločbe o arheološkem najdišču v skladu s 27. členom ZVKD-1.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24. ZPPreb člen 9a.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - upoštevanje navedb stranke iz dopolnitve prošnje za BPP
Določili 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP nista sama sebi namen, ampak sta v funkciji ugotavljanja celovitega in relevantnega dejanskega stanja ter zagotovitve ustrezne obrazložitve upravne odločbe, kar pomeni, da bi tožena stranka morala v izpodbijanem aktu v dokazno oceno in obrazložitev vključiti tudi konkretne argumente v zvezi z tožnikovimi navedbami iz dopolnitve prošnje.
ZDavP-2 člen 31, 32, 356, 356/2. ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 27. SRS (2006) standard 33. ZDru-1 člen 26.
društvo - inšpekcijski nadzor - vodenje poslovnih knjig - sestavljanje računovodskih izkazov - obveznost dokumentiranja - hranjenje in vodenje dokumentacije
Izvzemanje prihodkov iz nepridobitne dejavnosti iz obdavčitve ne pomeni, da sestavljanje računovodskih izkazov (ko gre za društvo, se opravi po SRS 33 – računovodske rešitve za društva in nepridobitne organizacije) sploh ne bi bilo potrebno.
vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - pogoj državljanstva
Ker je bilo v posebnih upravnih postopkih ugotavljanja državljanstva razlaščenca in njegovih pravnih naslednikov pravnomočno ugotovljeno, da niti razlaščenec, niti njegova žena in otroci kot dediči prvega dednega reda na dan 28. 8. 1945 niso bili državljani Demokratične federativne Jugoslavije, je pravilna in zakonsko utemeljena presoja upravnega organa, da nobena od teh oseb ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa upravičenca po 9. členu v povezavi z 12. členom ZDen.
ZDen člen 9, 9/1, 12. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-3.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - odločba o državljanstvu
Sodba z dne 3. 6. 2009 ne more biti obnovitveni razlog ne po 1. in ne po 3. točki 260. člena ZUP. Iz njene vsebine je jasno, da to ni nov dokaz, oziroma novo dejstvo, ki bi dopolnjevalo oziroma razjasnjevalo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev o denacionalizacijskem zahtevku v postopku, katerega obnovo tožeča stranka predlaga. S to sodbo je bila le odpravljena procesna odločitev o pravnem sredstvu zoper odločbo o državljanstvu.
Uporabno dovoljenje je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje. Gre za akt, katerega izdaja je vezana na uporabo objektov zgrajenih z gradbenim dovoljenjem, ter akt s katerim se potrdi skladnost gradnje tako z gradbenemu dovoljenju priloženimi projekti, kot tudi skladnost gradnje s prostorskimi akti, ki si navedeni v gradbenem dovoljenju.
Zavezanec dejanske stroške lahko uveljavlja v napovedi za odmero dohodnine. Pravna podlaga za to stališče je v četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh, ki odkazuje na 86.a člen ZDoh, ta pa določa, da se dejanski stroški uveljavljajo v napovedi za odmero dohodnine. Tožeča stranka bi torej morala v napovedi za odmero dohodnine navesti vse dohodke, v kar je šteti tudi prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi – le-te v konkretnem primeru predstavlja plačilo pravne osebe za najemnino za stanovanje in uporabo vozila za tožečo stranko, vključno s povračilom strokov. Tožeča stranka navedenih dohodkov ni napovedala, s tem pa je bila tudi pri uveljavljanju dejanskih stroškov prekludirana.
zaključevanje klicev v posamičnih omrežjih - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - asimetrija cen - začasna odločba - nujna potreba po ureditvi stanja - začasni ukrep zaradi varstva konkurence in pravic uporabnikov - ukrep cenovnega nadzora - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Glede na določbo 2. odstavka 125. člena ZEKom, je treba tudi določbo 95. člena ZEKom razlagati v pomenu, da posvetovanje z zainteresirano javnostjo pred sprejemom začasnega ukrepa ni obvezno, saj bi bilo ob drugačni razlagi nujno in takojšnje ukrepanje tožene stranke onemogočeno.
ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 32, 33, 36, 36/3. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe „urejanje in vzdrževanje pokopališč“ člen 24, 24/1-7, 24/1-8, 24/1-9, 26, 27, 27/1, 27/1-3.
koncesija - urejanje in vzdrževanje pokopališč - razpisni pogoji - dokazila o izpolnjevanju pogojev - merila, določena z odlokom - nedopustna dopolnitev pogojev
Iz določb odloka in javnega razpisa ne izhaja, da bi moral prijavitelj ob prijavi predložiti vsaj eno referenčno potrdilo na predpisanem obrazcu, izdanim s strani občine ali druge pristojne institucije, kot to sicer določa 14. točka navodil prijaviteljem. Zato bi tožena stranka referenčna potrdila morala preizkusiti po vsebini, ne pa prijave zavrniti zaradi formalnih pomanjkljivosti.
ZEKom člen 141, 141/2, 144, 144/1, 144/2. ZUS-1 člen 65, 65/1.
telekomunikacije - zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev - nadzor nad izvajanjem odločbe - ukrepi za odpravo nepravilnosti - upravni spor - spor polne jurisdikcije - razveljavitev odločbe
Le če bi bila operaterju obveznost naložena z regulatorno odločbo tako, da bi bila v odločbi določena z jasno in določno vsebino, ki ne bi dopuščala različnih razlag, bi glede te obveznosti odločba imela materialnopravne učinke ter bi bilo v postopku nadzora njenega izvajanja mogoče ugotavljati, ali je naloženo obveznost operater kršil.
Ker sodišče razlogov za to, da bi ne moglo odločati v sporu polne jurisdikcije, ni našlo, je v okviru tožbenega zahtevka spremenilo odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi tako, da je izpodbijano odločbo razveljavilo, s čemer je zaradi take narave stvari o stvari (hkrati) tudi odločilo. Po določbi 1. odstavka 65. člena ZUS-1 sicer sodišče izpodbijani upravni akt odpravi ter samo odloči o stvari; tak je tudi tožbeni zahtevek. Vendar pa je sodišče, ker bi odprava izpodbijane odločbe terjala odpravo pravnih posledic, ki so iz nje nastale, s čemer bi se glede na povedano ob (tudi pravno zapletenem) poseganju v obstoječa pogodbena razmerja poseglo v pravice ali pravne koristi tretjih oseb, poleg alternativnih operaterjev tudi končnih uporabnikov, presodilo, da so (ne glede na škodo, ki jo v zvezi z izvrševanjem izpodbijane odločbe zatrjuje tožeča stranka) podani tehtnejši razlogi za izdajo razveljavitvene sodbe – ob razlagi določbe 1. odstavka 65. člena ZUS-1 z argumentom a maiori ad minus.
ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek
Ker je že pred izdajo odločbe tožnik bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, na katerih temelji izpodbijana odločitev in je bil po vložitvi pritožbe tudi zaslišan pooblaščenec tožnika, ne gre več za skrajšani ugotovitveni postopek.
ZDDPO člen 11, 12. ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-1. ZPSV člen 3.
navidezni posli z vrednostnimi papirji - davek od dobička pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - dohodnina - drugi prejemki iz delovnega razmerja - prispevki za socialno varnost
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da je tožeča stranka v svojih poslovnih knjigah evidentirala nakupe in prodajo vrednostnih papirjev v istem dnevu in med istimi osebami (tožečo stranko in pri njej zaposlenimi fizičnimi osebami), pri čemer vrednostni papirji, ki jih je kupovala in prodajala, niso menjali lastnika, ji na tej podlagi izkazana kapitalska izguba utemeljeno ni bila priznana kot odhodek na podlagi 11. in 12. člena ZDDPO. Koristi - kapitalski dobiček, ki so ga iz naslova navideznih poslov v okviru redne zaposlitve pri tožeči stranki prejele fizične osebe, pa je davčni organ utemeljeno opredelil kot drug prejemek iz delovnega razmerja, obdavčljiv na podlagi 1. točke prvega odstavka 16. člena ZDoh in 3. člena ZPSV.
Upravni spor je spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, s katerim je odločeno o pravici posameznika oziroma s katerim je poseženo v ustavne pravice posameznika, z oceno (praktičnega) izobraževanja pa se o posameznikovi pravici ne odloča. Prav tako z oceno ne more biti poseženo v ustavne pravice posameznika, ker gre za akt, ki sam po sebi še ne učinkuje, to je, ne povzroča pravnih posledic. Sporna ocena in sklep o ugovoru zoper oceno praktičnega izobraževanja nimata samostojnega pravnega varstva. Na podlagi določbe 81. člena ZPSI-1, je odločitev o oceni in ocena komisije dokončna in zoper njo sodno varstvo ni predvideno.
V obravnavani zadevi je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, zato procesna predpostavka za odločanje o zahtevani začasni odredbi ni več izkazana in je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
Carinski zakonik skupnosti člen 27. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 člen 122.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna preverjanja potrdil - nepravilna uporaba materialnega prava - pravila določena z dvostranskim sporazumom
Sodelovanje med EU in Sirsko arabsko republiko je urejeno z dvostranskim sporazumom in se ne uporabljajo določila Carinskega zakonika skupnosti, kakor tudi ne vseh izvedbenih predpisov. Določbe sporazuma pa ne omogočajo analogije s 122. členom Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93, saj iz njih ne izhaja domneva, da se v primeru molka carinskih organov države članice izvoznice, lahko zavrne upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4. Pravilnik o normah in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 4.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Ovira po 19. členu ZDen je izjema od splošnega načela ZDen, ki kot prvenstveno obliko denacionalizacije določa vrnitev premoženja v naravi in le, če ta ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine. Zato mora v primeru, ko so podani pogoji za denacionalizacijo, in je sporna le njena oblika, tisti, ki zatrjuje oviro za vrnitev v naravi, s konkretnimi dejstvi in okoliščinami dokazati, da so ovire dejansko podane.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - stvarna pristojnost Agencije
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik, ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, njihovega izvajanja ali zaračunavanja, niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.