denacionalizacija - vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pozidano zemljišče - obnova postopka - pravni interes
Pravnega interesa za obnovo postopka po mnenju sodišča predlagatelj obnove nima, kolikor ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja na nepremičnini, saj le stanje z objekti lahko pomeni oviro za vrnitev v naravi.
Tožena stranka je v izpodbijani zadevi izhajala iz položaja, ki ga je imel A.A. v letu 1994, bil je graditelj in posestnik objektov (na ta pravni položaj je utemeljila oviro za vrnitev v naravi v postopku denacionalizacije), tak položaj mora obstajati (oziroma mora biti na ustreznih pravnih aktih zagotovljeno, da bo lahko vzpostavljen) ob odločitvi o obnovi.
javni uslužbenec - strokovno tehnični delavec - prevedba v naziv - razveljavitev odločbe
V obravnavanem primeru je Komisija razveljavila odločbo o prevedbi tožnika, ki je dne 28. 6. 2003 zasedal strokovno tehnično delovno mesto višji strokovni sodelavec I-arhivist za arhivsko gradivo, ker do prevedbe v uradniški naziv, kot delavec zaposlen na strokovno tehničnem delovnem mestu, ni bil upravičen.
ZUS-1 člen 5, 28, 28/2, 28/3, 32, 32/5, 36, 36/1, 36/1-3. ZLS člen 46.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - molk organa - referendum - podaljšanje roka za zbiranje podpisov - začasna odredba - zavrženje tožbe - zavrženje začasne odredbe
Zahtevo za ponovitev razpisa zbiranja podpisov je podal A.A. in ne tožnik. Izpodbijani akt tožene stranke je bil posledično izdan in poslan A.A. ter B.B., slednjemu kot pobudniku referenduma po 2. in 3. odstavku 47. člena ZLS. Tožnik v upravnem sporu ni izkazal, da bi podal določeno zahtevo na toženo stranko, naj podaljša obdobje zbiranja podpisov, zato v okoliščinah danega primera ne more biti stranka tega postopka. Ob takšnem zaključku je sodišče tožbo zavrglo.
Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo, zahteva za izdajo začasne odredbe pa je vezana samo na tožbo zoper izpodbijani akt, je moralo sodišče zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s predmetno tožbo.
trošarina - obnova postopka - obnovitveni razlog - novi dokazi - nezakonita sprostitev energentov v porabo
Kasnejša izjava ne predstavlja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, saj bi morala obstajati že v prejšnjem postopku, in že zato ne more biti obnovitveni razlog po navedeni točki ZUP.
stranka v postopku - možnost sodelovanja v postopku - stranski udeleženec - inšpekcijski postopek - uvedba postopka - vlagatelj pobude - neukrepanje inšpektorja
Do položaja, ko je posamezniku odvzeta možnost sodelovanja v postopku, v katerem lahko zavaruje svoje pravice oziroma pravno priznane koristi, ki mu jo zagotavlja ZUP, lahko pride tudi s tem, ko se inšpekcijski postopek sploh ne uvede oziroma se pobuda prijavitelja ne obravnava.
ZSZ (1984) člen 61. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103. ZDavP-2 člen 404. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožbena novota - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanjski namen
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju ZUSZ. Določbe ZSZ/84 se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Občina niti do izdaje izpodbijane odločbe v ponovljenem postopku davčnemu organu ni posredovala podatka, da gre v konkretnem primeru za stavbo s poslovno namembnostjo oz. ni zahtevala uvrstitve nepremičnine zavezanca v skupino b6-gostinstvo, zato je njena kasnejša zahteva po upoštevanju poslovne namembnosti v obravnavanem postopku neutemeljena in je z vidika tega upravnega spora nedovoljena tožbena novota.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija - skrajšani ugotovitveni postopek - označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa
Nadzor nad tem, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po ZGO-1 ter o tem, ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi, spada po izrecnih določbah 1. in 6. alinee 145. člena tega zakona v pristojnost gradbenega inšpektorja. Ugotovitve inšpektorja o legalnosti gradnje zato niso odvisne od upravne odločbe, s katero je upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, vlogo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgel, kar pomeni, da o njej niti ni odločal po vsebini, temveč izključno od lastnosti gradnje.
ZGO-1 člen 66, 66/3, 66/3-1, 66/3-3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dokazilo o priključitvi na omrežje gospodarske javne infrastrukture - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
S tem ko izrek na eni strani predvideva priključitev na javno kanalizacijsko omrežje na območju občinske javne ceste, po drugi strani pa projektna dokumentacija v navedenem delu predvideva povezavo z malo čistilno napravo, je izrek sam s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
Po določbi 1. točke 3. odstavka 66. člena ZGO-1 se soglasje o priključitvi šteje kot dokazilo za zagotovljeno minimalno oskrbo, če iz njega izhaja, da je v tej enoti urejanja zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na to infrastrukturo.
Inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje je primarno investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, šele podrejeno – kadar prvega ni mogoče ugotoviti –, pa lastnik zemljišča.
Inšpekcijski ukrepi – ustavitev gradnje, odstranitev nelegalnih objektov in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje – so vezani na lastnost objekta (da je zgrajen brez gradbenega dovoljenja) in zato po svoji vsebini take narave, da se lahko prenesejo tudi na zavezančeve pravne naslednike, tiste, ki pridobijo nelegalno zgrajeno nepremičnino. Tožnikovo sklicevanje na lastninsko oz. solastninsko pravico A.A. na delih zemljišča, na katerem stoji sporni objekt, zato za določitev inšpekcijskega zavezanca, to je investitorja nelegalne gradnje, za odločitev v zadevi ni pomembno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - skladnost projekta z zazidalnim načrtom
Upravni organ je pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan preveriti, ali je predložena projektna dokumentacija v skladu s prostorskim aktom. Zato je treba kot nivo terena upoštevati stanje, ki je prikazano v grafičnem delu ZN in preveriti, ali je projektna dokumentacija usklajena z njim oz. ali je to stanje v njej upoštevano. Če je obstoječe stanje nasipa v naravi drugačno kot v ZN in posledično tudi drugačno, kot je upoštevano v izdanem gradbenem dovoljenju, je to za odločitev pravno nepomembno, tožnik pa niti ne zatrjuje, da v obravnavanem primeru ni skladnosti med terenskim prikazom v ZN in gradbenim dovoljenjem. Naloga investitorja v takem primeru bo, da obstoječe stanje na terenu uskladi s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja in s tem zagotovi skladnost gradnje z izdano odločbo.
lokalne volitve - volitve župana - potrditev mandatov - druga javnopravna stvar - vsebina akta občinskega sveta
Sklep občinskega sveta, s katerim je ta odločil o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, bi moral biti oblikovan vsaj v glavnih elementih tako, kot to določa 207. člen ZUP, kajti akt, s katerim se odloča o pritožbi iz 100. člena ZLV, je pravni akt izdan v stvari javnopravne narave.
ZSZ (1984) člen 61. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - gostinstvo
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju ZUSZ. Določbe ZSZ/84 se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Upravni organ je v obravnavanem postopku upošteval stališče sodišča glede uporabe materialnega prava, ko je odločal v zadevi z bistveno podobnim pravnim stanjem in dejanskim stanjem, zato ne gre za položaj, ko bi upravni organ po lastni presoji odklonil uporabo nižjega predpisa (Odloka), ker ta po njegovem mnenju ne bi bil v skladu z 61. členom ZSZ/84. Upravni organ je zato ravnal prav, ko je v obravnavanem primeru določbi 7. in 8. člena Odloka uporabil tako, da je v skladu s stališčem sodišča o nezakonitosti skupine a3 kot konkretizacije merila po namembnosti stavbnega zemljišča zavezančevo nepremičnino v ponovljenem postopku glede na ugotovljen dejanski namen uvrstil v skupino b6-gostinstvo, med katera spadajo tudi počitniška stanovanja pravnih oseb.
Skladno s 4.4. točko javnega razpisa Merila in način izbire prejemnikov sredstev, so se prijavitelji izbirali in nepovratna sredstva dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih vlog na pošti (datum, ura in minuta poštnega žiga). V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je bila vloga tožeče stranke na pošto dana 19. 8. 2009 ob 15.34 uri, zadnja v postopku dodelitve nepovratnih sredstev upoštevana vloga, pa je bila bila na pošto oddana 19. 8. 2009 ob 14.33 uri. Slednja podatka po presoji sodišča pomenita, da je tožena stranka pravilno upoštevala določbo prej citiranega drugega in tretjega odstavka Meril in načina izbire prejemnika sredstev iz točke 4. 4. Javnega razpisa in ker so bila razpisana sredstva porabljena že z vlogo, ki je bila na pošto oddana pred vlogo tožeče stranke, je bila pravilna tudi sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke.
ZVPot člen 2, 12, 12/2, 73, 73/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 36.
ukrep tržnega inšpektorja - oglaševanje blaga - oglaševalska sporočila - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - prepoved oglaševanja v tujem jeziku
Prvostopenjski organ je tožeči stranki zgolj na splošno naložil, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je lahko razumljiv. V konkretnem primeru je namreč presodil, da so bile uporabljene besede take, da potrošnikom niso lahko razumljive.
Oglaševanje mora biti pri vsakem posameznem izdelku tako, da bi ga lahko vsak potrošnik razumel, ker če je pomen izrazov naveden le ob stenah prodajalne, ob posameznih panojih oziroma blagajni, potem mora potrošnik med nakupom iskati po trgovini, kje je obrazložen pomen posameznih izrazov.
davek na dediščine - nastanek davčne obveznosti - sklep o dedovanju
Na podlagi določbe 3. člena ZDDD je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Določba 6. člena ZDDD veže nastanek davčne obveznosti na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Z vidika davčnih predpisov se šteje, da dediči pridobijo zapuščino z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Iz jezikovne razlage določbe 48. člena ZBPP izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, če je upravičenec v celoti ali delno uspel v postopku in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne poravnave premoženje oziroma dohodek tudi dejansko prejel.
ZZasV člen 59, 59/1, 59/1-4. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja člen 3. ZUS-1 člen 5, 5/4.
obvezno organiziranje službe varovanja - zavezanci - posebni varnostni razlogi - prosti preudarek - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - akt, izdan v obliki predpisa
Določba 59. člena ZZasV ne določa bistvenih vsebinskih meril za odločitev, kdaj je podan posebni varnostni razlog, zato je treba določbo 4. alinee (v povezavi z določbo tretjega odstavka 59. člena ZZasV) razlagati kot pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (diskrecijska pravica). Ko odloča po prostem preudarku, lahko organ pri istem dejanskem stanju izbere izmed več pravno enako možnih odločitev tisto, za katero meni, da je z vidika javne koristi najbolj smotrna, pri čemur je vezan na namen in obseg danega mu pooblastila ter na ustavni načeli enakosti in sorazmernosti.
davek od dobička pravnih oseb - akontacija dohodnine od drugih dohodkov - društvo - udeležba na seminarjih in kongresih - povračilo stroškov izobraževanja članom društva
Nadomestilo stroškov udeležbe na seminarjih in kongresih ne predstavlja posledice sodelovanja fizičnih oseb – članov društva v dejavnosti društva zaradi uresničevanja ciljev in namenov društva, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno, saj člani s tem, ko se izobražujejo, ne izvajajo dejavnosti društva. Gre za ugodnost oz. boniteto, ki jo društvo zagotavlja svojim članom. V danem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila davka (4. točka 100. člena ZDoh-1), ki se kot izjema od splošnega pravila tolmači restriktivno.
mednarodna zaščita - varna tretja država - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Iz depeše izhaja le domneva, da je, glede na smer od koder je tožnik pripotoval, glede na način potovanja (kamion) ter kraj, kjer ga je prijela policija in glede na dejstvo, da iz depeše izhaja, da sta dva prebežnika, ki sta bila prijeta skupaj z njim, imela status prosilca za azil na Hrvaškem, tudi tožnik prišel iz Hrvaške. Čeprav torej res ni mogoče z gotovostjo reči, da je tožnik prišel v Slovenijo iz Hrvaške, pa gre vendarle za zelo močno domnevo, ki je tožnik s tem, da je zatrjeval, da ni prišel iz Hrvaške in da na Hrvaškem ni zaprosil za azil in da za Hrvaško še nikoli ni slišal, ni uspel ovreči.
sprejem v državljanstvo - naturalizacija - otrok - nastop polnoletnosti - rok za odločitev
Pri odločanju o sprejemu mladoletnega prosilca v slovensko državljanstvo bi bilo treba upoštevati dejansko stanje v času vložitve prošnje le v primeru, če bi prosilec postal polnoleten po poteku roka, ki je določen za odločitev o vlogi.