davek na promet motornih vozil - vračilo davka na promet motornih vozil - prva registracija vozila
Prvi odstavek 11. člena ZDMV (ki je veljal v relevantnem obdobju) določa pravico do vračila plačanega davka, če davčni zavezanec motorno vozilo izvozi pred prvo registracijo. Iz določbe 11. člena ZDMV ne izhaja, da bi se ureditev vračanja DMV razlikovala med registracijo in „začasno“ registracijo. Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo vozilo v Republiki Sloveniji že registrirano, tudi po presoji sodišča tožeča stranka ni upravičena do vračila DMV za navedeno vozilo. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke na kasneje sprejete in uveljavljene spremembe ZDMV.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku, na podlagi računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da so jih izdali t.i. neplačujoči gospodarski subjekti oziroma tudi t.i. missing traderji, tožniku pa se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Unije. Tožniku se očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
Vnaprejšnja dokazna presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka je preuranjena. Med strankami postopka ni sporno, da je škodni dogodek nastal med opravljanjem delovnega procesa, kar je razvidno tudi iz listinsko izkazane delodajalčeve „Prijave poškodbe pri delu“, kot tudi iz ostalih predpravdnih zahtevkov med pooblaščencem prosilke za BPP, njenim delodajalcem in zavarovalnico.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh - osebni stečaj
Prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu, kar po določilu 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja oviro za odpust obveznosti. Posledično zadeva (plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka) nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 člen 31, 31/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - znižanje sredstev - izračun znižanja - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja jasno način znižanja plačila, izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni oz. nepopolni, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti.
telekomunikacijske storitve - povečan mednarodni promet - ugovor na izstavljen račun - rešitev spora z operaterjem - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - dolžnost obveščanja naročnikov o ugotovljenem večjem tveganju
Ker tožnik kot izvajalec javne komunikacijske storitve naročnika ni obvestil o očitno povečanem tveganju in o povečanem mednarodnem prometu na njegovem internetnem priključku, je odgovoren naročniku za povečane stroške storitve.
ZEKom člen 85, 85/3, 92, 92/1, 92/4, 129, 129/1, 129/5.
telekomunikacije - ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja - stvarna pristojnost
ZEKom ureja izvensodni postopek reševanja sporov med uporabniki ter operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, ki predstavlja po svoji naravi alternativen način reševanja sporov. Stvarna pristojnost Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS je pri tem omejena le na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom.
Ker se okoliščine o izpolnjevanju pogojev za mednarodno zaščito po izdaji prejšnje odločbe niso spremenile, je tožena stranka ponovno prošnjo na podlagi 3. odstavka 57. člena ZMZ pravilno zavrgla.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, glede na zgoraj navedeni določbi, ne more neposredno sprožiti upravnega spora, temveč mora s pravnimi sredstvi v upravnem postopku izposlovati položaj stranskega udeleženca oziroma izdajo upravnega akta, zoper katerega lahko vloži tožbo v upravnem sporu.
Priznanje pravnega interesa prizadeti stranki v tem upravnem postopku ne pomeni varovanja njegovega civilnopravnega zahtevka, ki ga obravnava okrožno sodišče. Stranski udeleženec ima le možnost opozoriti na vse vidike te pravice, upravni organ pa je tisti, ki bo presodil, ali so ti ugovori pravno relevantni in ali bo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev vprašanje pravice graditi štel kot predhodno vprašanje.
zavrnitev opravljanja študijskih obveznosti - avtonomija državne univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa, s katerim je bila zavrnjena tožnikova prošnja za opravljanje obveznosti za prvi letnik, izhaja, da tožena stranka za svojo odločitev ni navedla in niti uporabila nobene pravne podlage. Posledično tudi ni navedla pravnorelevantnega dejanskega stanja zadeve in razlogov, ki so takšno odločitev narekovali, navedenih pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopni organ v pritožbenem postopku.
Po določbi 1. odstavka 67. člena SPZ imajo solastniki pravico skupno uporabljati stvar v solastnini. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot (med drugim) določitev načina rabe stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Pri gradnji gre že po naravi stvari za trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem ne pravice drugih solastnikov, zato je potrebno soglasje vseh solastnikov.
ZJC člen 82. Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/2, 42, 68, 72.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev stvari in objektov - druge javne površine - omejitev javne uporabe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izpodbijani odločbi in v upravnih spisih ni podatkov, na katerih bi morala temeljiti ugotovitev, da je predmetna nepremičnina druga javna površina, za katero veljajo določbe Odloka. Druga javna površina je namreč le tista površina, ki se na podlagi pravnega akta uporablja za javne namene, in njeno vzdrževanje bremeni občinski proračun (6. člen Odloka).
Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel tožnik orožje spravljeno v predalčniku avtomobila, do katerega je nepooblaščeno prišel A.A. in ga uporabil za streljanje, je po oceni sodišča pravilna ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv.
upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva
Iz tožbe in listin, ki jih je sodišču predložil tožnik, izhaja, da ob odločanju v pritožbenem postopku ni bilo odločeno o predlogu tožnika za odpis davčnega dolga, kar kaže na verjetno utemeljenost tožbe. Sodišče se strinja tudi, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa tožniku zato nastala težko popravljiva škoda. Ta je verjetno izkazana, saj bi izvršitev sklepa (ob uspešnem poplačilu) privedla do položaja, v katerem bi, v času ponovnega odločanja o odpisu davka, davčna obveznost več ne obstajala in s tem do posega v tožnikovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva v postopku odločanja o odpisu davčnega dolga.
Okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, zato v zvezi z njim ni mogoče predlagati t.i. odložitvene začasne odredbe.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe bi tožeča stranka morala izkazati evidenten, dejanski in konkreten vpliv delovanja obravnavane naprave pod pogoji, ki jih določa izpodbijana odločba, na njeno zdravstveno stanje v taki meri, da je izkazan nastanek hujših posledic, ki bi pomenile težko popravljivo škodo. Iz narave instituta začasne odredbe izhaja še, da bi moralo do takih posledic priti v času do izdaje pravnomočne sodbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - prepozna vrnitev napotnice
Na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči je le-ta obsegala pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, ta postopek pa se je zaključil z izdajo sklepa, ki je bil tožnici vročen dne 19. 5. 2010, tožnica pa ni imela več podlage za nadaljevanje postopka s pritožbo.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - kozolec - skladnost gradnje s pogoji PUP
Ugotovljene značilnosti tožnikovega objekta (kozolca) ne izpolnjujejo pogojev iz PUP, s čimer ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt iz 2. alineje 1. odstavka 74.c člena ZGO-1. Če se tožnik s temi pogoji ne strinja, bi tovrstne ugovore moral uveljavljati v postopku sprejemanja PUP oz. predlagati njegovo spremembo, ne morejo pa biti ti pomisleki podlaga za ugotovitev, da izdana zavrnilna odločba ni v skladu s PUP in da je torej nezakonita.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - ugovori stranskega udeleženca - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta - posebnost v vaških jedrih
Ob neizpodbiti ugotovitvi, da gre za gradnjo umeščeno v strnjeno gručo objektov starega vaškega jedra, je pravilna uporaba meril in pogojev za ohranjevanje starih vaških jeder, in sicer tako, da se v prvi vrsti upošteva tipologijo in lego stavb ter ohranja karakteristično silhueto zaselka. Gradnja v navezavi na druge objekte pa je tista značilnost, ki ustreza pogoju iz navedene določbe.