davek na promet motornih vozil - vračilo davka na promet motornih vozil - izpolnjevanje pogojev za vračilo - skupno gospodinjstvo
Tožnik je pri prvostopnem organu vložil zahtevo za vračilo plačanega DMV in v navedeni vlogi navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti. Davčni organ je tako potrdilo tudi pridobil iz podatkov navedenega potrdila pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke 5. člena ZDMV (iz pridobljenega potrdila o skupnem gospodinjstvu ne izhaja, da bi tožnik živel v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več otroki, ki še niso dopolnili 18 let).
Preizkus znanja po določbah 1. odstavka 82. člena ZZasV so lahko, do poteka prehodnega obdobja, opravljale osebe, ki so se zaposlile po uveljavitvi ZZasV. Ker tožniku službena izkaznica v zvezi s prejšnjo zaposlitvijo ni bila izdana, ne more biti obravnavan drugače kot novozaposlena oseba. To pa po poteku prehodnega obdobja pomeni, da mora izpolnjevati vse pogoje po rednih določbah tega zakona in da zanj ureditev po 1. odstavku 82. člena ne pride v poštev.
Glede na to, da je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da se razlaščenka ni štela za jugoslovansko državljanko ob podržavljenju, je odločitev upravnega organa, da je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, pravilna.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
Pravilnik o postopkih o izvrševanju proračuna člen 226, 231. ZDU-1 člen 14. ZUP člen 13, 28, 28/1. URS člen 25.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev vloge - uvrstitev v drugi krog izbora - pogoji za dodelitev sredstev - ocena strokovne komisije - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Ker minister ni organ v sestavi ministrstva (14. člen ZDU-1) in ker je glede na določbo 13. člena ZUP pritožba, kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, dovoljena samo v primeru, da tako določa zakon, pri čemer mora biti v zakonu tudi določeno, kdo o pritožbi odloča, prvostopni sklep pa je nedvomno izdan s strani ministrstva oziroma njegovega predstojnika, zoper tak sklep ni dovoljena pritožba, saj bi moral biti organ, ki o pritožbi odloča, določen z zakonom, kar pa Pravilnik o postopkih o izvrševanju proračuna RS ni.
Po določbah ZUS-1 se lahko s tožbo izpodbija le izdana odločba, še neizdana pa samo pod posebnimi pogoji (s tožbo zaradi molka organa). Teh posebnih pogojev tožnik ne izkazuje in niti ne zatrjuje. Iz njegovih navedb in priloženih listin dovolj jasno sledi le, da odločba o odmeri davka na dodano vrednost (še) ni izdana. Sodišče je zato ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 215, 215/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravni interes v upravnem sporu - procesna predpostavka
V obravnavanem primeru gre za javni razpis po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013. V skladu z 14. členom navedene Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog, predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena med drugim za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjuje vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodili razpisne dokumentacije in razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih. Posredniško telo (oz. agent) je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep in v obrazložitvi navedla razloge za svojo odločitev.
Tožnik izpodbija tudi sklep o izbiri prijavitelja MC ... Tožnik v upravnem sporu ne more izpodbijati akta, ki se nanj ne nanaša, saj je upravni akt, ki se izpodbija po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tožnik ni nosilec pravic in obveznosti akta, ki se nanaša na MC ..., zato tudi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
ZBPP člen 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2. ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4. ZJSRS člen 21a, 21b, 21c, 21č, 21d, 21e, 21f.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršilno sredstvo
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe je dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
Za odmero komunalnega prispevka je (poleg pravne podlage) odločilnega pomena, kako je gradnja opredeljena v projektni dokumentaciji.
Ker pri obravnavanem objektu ne gre za spremembo namembnosti že obstoječega objekta ali za rekonstrukcijo objekta, temveč za izgradnjo novega objekta, za katerega je moral tožnik pridobiti tudi novo gradbeno dovoljenje, je tožnik zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka
Pri odločanju o odmeri zborničnega prispevka se upravni organ utemeljeno opira na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja, da je tožnik na relevanten dan (30. 6. tekočega leta) imel kot glavno registrirano vinogradniško dejavnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - pravdni postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži Državno tožilstvo Republike Slovenije v roku treh mesecev zoper pravnomočno sodno odločbo. Zahteve za varstvo zakonitosti torej prosilec za BPP ne more vložiti, kar seveda tudi po presoji sodišča pomeni, da njegovi prošnji za dodelitev BPP ni bilo mogoče ugoditi.
akti sodišč - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločbe (sodbe in sklepi) sodišč niso akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Tožnika jih ne moreta izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Izpodbijata jih lahko le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred rednim sodiščem, in končno, po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev in v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim (in ne Upravnim) sodiščem. Uspešno pa tudi ne moreta uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijanih sodnih aktov in dejanj namreč že z ozirom na njihovo naravo (kot aktov sodišč) ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja iz te zakonske določbe.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
Po prvem odstavku 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Enako določa 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravila družba, ki je izstavila račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV in na tej podlagi zahtevala vračilo presežka DDV.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - kmetijska dejavnost kot poglavitni vir za preživljanje
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa 21. člen ZKZ (priporočeno po pošti s povratnico), je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe, to je kot izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel, in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
Zgolj na podlagi dejstva, da je prednostni upravičenec upokojenec, ni mogoče šteti, da mu dohodki iz kmetijske dejavnosti ne morejo predstavljati poglavitnega vira za preživetje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - davčna izvršba na nedenarne prejemke
Sklep o izvršbi mora vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, tudi v 3. točki 151. člena ZDavP-2 zahtevan podatek o izvršilnem naslovu, z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost.
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na sam izračun oziroma utemeljenost izračuna dolgovanega zneska, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost za reševanje uporabniških sporov - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - subvencionirana komunikacijska oprema
V ZEKom urejeni izvensodni postopek je alternativni način reševanja sporov, pri čemer je stvarna pristojnost tožene stranke omejena na reševanje uporabniških sporov iz 1. odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori. V konkretnem primeru nobena od strank ne zatrjuje, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi (ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali je končni uporabnik zaradi nestrinjanja s spremembami naročniške pogodbe skladno s 85. členom ZEKom upravičen od pogodbe odstopiti, ne da bi bil tožeči stranki dolžan plačati razliko do polne cene za TV komunikator in enkratne stroške prekinitve naročniškega razmerja, ki po vsebini predstavljata tipično sankcijo zaradi kršitve pogodbe, tj. pogodbeno kazen). To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
DDV - ocena davčne osnove - navidezna pogodba - društvo - fizična oseba
V obravnavnem primeru gre za postopek, ki se vodi zoper tožnika kot fizično osebo, ki se ji tudi po mnenju sodišča utemeljeno očita, da je pod pravno obliko društva pridobivala dohodek iz opravljanja gostinske dejavnosti na črno. Tožnik, kolikor meni, da je šlo za opravljanje pridobitne dejavnosti društva in ne za opravljanje gostinske dejavnosti fizične osebe na črno, bi kot predsednik društva lahko predložiti verodostojne poslovne knjige in poslovno dokumentacijo društva, ki bi izkazovala, da je šlo za pridobitno poslovanje društva. Tega pa tožnik niti v postopku zoper društvo niti v postopku, ki se vodi zoper njega kot fizično oseba, ni predložil, to pa tudi ne izhaja iz ugotovitev, ki jih davčni organ navaja v zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Tožnik je bil lastnik objekta, sklicevanje na pogodbo z društvom, kateremu naj bi v letu 2002 oddal objekt v najem, pa na odločitev ne vpliva, saj je iz ugotovitev razvidno, da gre za navidezno pogodbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnica prejema kot upokojenka pokojnino v znesku 542,44 EUR, kar presega mesečni znesek, ki je z zakonom določen kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kljub listinsko izkazanim vsakomesečnim finančnim izdatkom, ki so priloženi tožbi, pa tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenega finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.