Preizkus znanja po določbah 1. odstavka 82. člena ZZasV so lahko, do poteka prehodnega obdobja, opravljale osebe, ki so se zaposlile po uveljavitvi ZZasV. Ker tožniku službena izkaznica v zvezi s prejšnjo zaposlitvijo ni bila izdana, ne more biti obravnavan drugače kot novozaposlena oseba. To pa po poteku prehodnega obdobja pomeni, da mora izpolnjevati vse pogoje po rednih določbah tega zakona in da zanj ureditev po 1. odstavku 82. člena ne pride v poštev.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh - osebni stečaj
Prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu, kar po določilu 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja oviro za odpust obveznosti. Posledično zadeva (plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka) nima verjetnega izgleda za uspeh.
davek na promet motornih vozil - vračilo davka na promet motornih vozil - prva registracija vozila
Prvi odstavek 11. člena ZDMV (ki je veljal v relevantnem obdobju) določa pravico do vračila plačanega davka, če davčni zavezanec motorno vozilo izvozi pred prvo registracijo. Iz določbe 11. člena ZDMV ne izhaja, da bi se ureditev vračanja DMV razlikovala med registracijo in „začasno“ registracijo. Ob nesporni ugotovitvi, da je bilo vozilo v Republiki Sloveniji že registrirano, tudi po presoji sodišča tožeča stranka ni upravičena do vračila DMV za navedeno vozilo. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke na kasneje sprejete in uveljavljene spremembe ZDMV.
Pravilnik o postopkih o izvrševanju proračuna člen 226, 231. ZDU-1 člen 14. ZUP člen 13, 28, 28/1. URS člen 25.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev vloge - uvrstitev v drugi krog izbora - pogoji za dodelitev sredstev - ocena strokovne komisije - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Ker minister ni organ v sestavi ministrstva (14. člen ZDU-1) in ker je glede na določbo 13. člena ZUP pritožba, kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, dovoljena samo v primeru, da tako določa zakon, pri čemer mora biti v zakonu tudi določeno, kdo o pritožbi odloča, prvostopni sklep pa je nedvomno izdan s strani ministrstva oziroma njegovega predstojnika, zoper tak sklep ni dovoljena pritožba, saj bi moral biti organ, ki o pritožbi odloča, določen z zakonom, kar pa Pravilnik o postopkih o izvrševanju proračuna RS ni.
Po določbah ZUS-1 se lahko s tožbo izpodbija le izdana odločba, še neizdana pa samo pod posebnimi pogoji (s tožbo zaradi molka organa). Teh posebnih pogojev tožnik ne izkazuje in niti ne zatrjuje. Iz njegovih navedb in priloženih listin dovolj jasno sledi le, da odločba o odmeri davka na dodano vrednost (še) ni izdana. Sodišče je zato ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo.
davek na promet motornih vozil - vračilo davka na promet motornih vozil - izpolnjevanje pogojev za vračilo - skupno gospodinjstvo
Tožnik je pri prvostopnem organu vložil zahtevo za vračilo plačanega DMV in v navedeni vlogi navedel, da naj davčni organ pridobi potrdilo o skupnem gospodinjstvu po uradni dolžnosti. Davčni organ je tako potrdilo tudi pridobil iz podatkov navedenega potrdila pa izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke 5. člena ZDMV (iz pridobljenega potrdila o skupnem gospodinjstvu ne izhaja, da bi tožnik živel v skupnem gospodinjstvu s tremi ali več otroki, ki še niso dopolnili 18 let).
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožnica prejema kot upokojenka pokojnino v znesku 542,44 EUR, kar presega mesečni znesek, ki je z zakonom določen kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kljub listinsko izkazanim vsakomesečnim finančnim izdatkom, ki so priloženi tožbi, pa tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenega finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - pravdni postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži Državno tožilstvo Republike Slovenije v roku treh mesecev zoper pravnomočno sodno odločbo. Zahteve za varstvo zakonitosti torej prosilec za BPP ne more vložiti, kar seveda tudi po presoji sodišča pomeni, da njegovi prošnji za dodelitev BPP ni bilo mogoče ugoditi.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - kmetijska dejavnost kot poglavitni vir za preživljanje
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa 21. člen ZKZ (priporočeno po pošti s povratnico), je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe, to je kot izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel, in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
Zgolj na podlagi dejstva, da je prednostni upravičenec upokojenec, ni mogoče šteti, da mu dohodki iz kmetijske dejavnosti ne morejo predstavljati poglavitnega vira za preživetje.
Po prvem odstavku 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Enako določa 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravila družba, ki je izstavila račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV in na tej podlagi zahtevala vračilo presežka DDV.
telekomunikacijske storitve - povečan mednarodni promet - ugovor na izstavljen račun - rešitev spora z operaterjem - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - dolžnost obveščanja naročnikov o ugotovljenem večjem tveganju
Ker tožnik kot izvajalec javne komunikacijske storitve naročnika ni obvestil o očitno povečanem tveganju in o povečanem mednarodnem prometu na njegovem internetnem priključku, je odgovoren naročniku za povečane stroške storitve.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
ZBPP člen 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2. ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4. ZJSRS člen 21a, 21b, 21c, 21č, 21d, 21e, 21f.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršilno sredstvo
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe je dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
akti sodišč - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločbe (sodbe in sklepi) sodišč niso akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Tožnika jih ne moreta izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Izpodbijata jih lahko le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred rednim sodiščem, in končno, po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev in v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim (in ne Upravnim) sodiščem. Uspešno pa tudi ne moreta uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijanih sodnih aktov in dejanj namreč že z ozirom na njihovo naravo (kot aktov sodišč) ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja iz te zakonske določbe.
Vnaprejšnja dokazna presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka je preuranjena. Med strankami postopka ni sporno, da je škodni dogodek nastal med opravljanjem delovnega procesa, kar je razvidno tudi iz listinsko izkazane delodajalčeve „Prijave poškodbe pri delu“, kot tudi iz ostalih predpravdnih zahtevkov med pooblaščencem prosilke za BPP, njenim delodajalcem in zavarovalnico.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - davčna izvršba na nedenarne prejemke
Sklep o izvršbi mora vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, tudi v 3. točki 151. člena ZDavP-2 zahtevan podatek o izvršilnem naslovu, z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost.
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na sam izračun oziroma utemeljenost izračuna dolgovanega zneska, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
Glede na to, da je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da se razlaščenka ni štela za jugoslovansko državljanko ob podržavljenju, je odločitev upravnega organa, da je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, pravilna.