Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 11, 18. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 19.
Iz uvodnega dela besedila 19. člena Uredbe/2006, ki se glasi „koncesionar, ki je že pridobil koncesijo za določeno dimnikarsko območje“, nedvoumno izhaja, da so naslovniki te norme vsi koncesionarji, ki so že pridobili koncesijo za določeno dimnikarsko območje, ne glede na to, na kakšen način so pridobili koncesijo, bodisi na javnem razpisu oziroma brez javnega razpisa oziroma kako drugače.
Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarsko službo s tolikšnim številom tako usposobljenih oseb, kot jih je navedel v svoji vlogi za pridobitev koncesije.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - dostop do javne ceste - uporabno dovoljenje po 197. členu ZGO-1
Pravica graditi mora biti izkazana tudi na poti, prek katere je obravnavani objekt povezan z javnim cestnim omrežjem, čeprav na tej poti niso predvidena nobena dela. Ne zadostuje namreč, da je dostop do javne poti ali ceste fizično mogoč, temveč mora biti ta dostop tudi legalen.
Določba 1. odstavka 56. člena ZGO-1 našteva listine oziroma odločbe, ki veljajo za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu (izpisek iz zemljiške knjige, notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo, sodna odločba ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi). Dokazila so v zakonu torej opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
Zgolj na podlagi zakonske fikcije obstoja uporabnega oziroma gradbenega dovoljenja po 1. odstavku 197. člena ZGO-1 ni mogoče sklepati o tem, da je obravnavani objekt kadar koli tudi v resnici izpolnjeval pogoje za izdajo kakšnega od teh dovoljenj, med katerimi je tudi legalen dostop do javne poti ali ceste. Dejstvo, da se za objekt šteje, da ima gradbeno dovoljenje po zakonu, torej samo po sebi še ne pomeni, da ima tak objekt tudi legalen dostop do javne ceste. Toliko manj je zato iz tega dejstva mogoče sklepati, da bi imel tak dostop do javne ceste objekt, ki je takemu objektu prizidan.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ničnost odločbe je v upravnem postopku izredno pravno sredstvo, katerega namen je saniranje z zakonom določenih procesnih in materialnih pravnih napak, zaradi katerih je priznanje obstoja odločbe za pravni red nevzdržno. Gre za možnost sanacije najhujših kršitev pravil procesnega in materialnega prava, pri čemer se lahko za nično izreče odločba pred ali po njeni formalni dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Pogojev za izrek ničnosti, ki so taksativno določeni v 279. členu ZUP, zato ni mogoče razširjeno uporabljati. Razlog nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni ničnostni razlog niti po 6. točki, niti po kateri od drugih točk 279. člena ZUP, ampak je to okoliščina, ki jo stranka lahko uveljavlja s pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo.
Ničnost odločbe na podlagi 3. točke 279. člena ZUP, ker se je dejansko ne da izvršiti, je podana takrat, ko izreka objektivno (in ne le subjektivno) ni mogoče izvršiti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 12, 13, 14, 28, 28/2, 37. ZUS-1 člen 71, 71/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ista upravna stvar - zavrženje vloge
Tožena stranka je pod 1. točko izreka pravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bila v konkretnem primeru že izdana odločba in se v tem delu dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenila.
Prav tako je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP pod 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Tožena stranka na podlagi nejasnih sledi odtisnjenega datuma na žigu, na podlagi katerega ni mogoče z gotovostjo trditi, kateri je dejanski datum oddaje priporočene pošiljke na pošto, ni imela podlage za ugotovitev, da je tožeča stranka pritožbo vložila prepozno.
80. člen ZPNačrt določa, kdo so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka. To je investitor, ki bo svoj (s projektom) predvideni objekt na novo priključil na komunalno opremo, lastnik obstoječega objekta, ki se bo prvič oziroma na novo priključil na posamezno vrsto komunalne opreme, in tudi lastnik obstoječega objekta, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali njegovo namembnost. V obravnavani zadevi gre nesporno za položaj, ko se tožeča stranka kot investitor novogradnje povsem na novo priključuje na komunalno opremo. Upravni organ je glede na vlogo tožeče stranke komunalni prispevek pravilno odmeril za novogradnjo, zato tudi ni bilo podlage za odmero komunalnega prispevka po 7. odstavku 6. člena Pravilnika, ki se nanaša na spremembo neto tlorisne površine že obstoječega objekta.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožnik v upravnem postopku ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, glede na ZUS-1 pa je tožnik lahko le oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem upravnem sporu nima procesne legitimacije za sproženje upravnega spora. V kolikor meni, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegovo pravico, bi moral položaj stranke doseči v postopku izdaje upravnega akta oziroma na podlagi izrednih pravnih sredstev v tistem postopku, potem šele bi lahko vložil tožbo v upravnem sporu.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 12, 13, 14, 28, 28/2, 37. ZUS-1 člen 71, 71/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ista upravna stvar - zavrženje vloge
Tožena stranka je pod 1. točko izreka pravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bila v konkretnem primeru že izdana odločba in se v tem delu dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenila. Po presoji sodišča je pravilna in zakonita tudi odločitev o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči pod 2. točko izreka izpodbijane odločbe, saj tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 453,60 EUR.
ZUreP-1 člen 138, 138/1, 140, 142, 143, 143/1, 144, 190, 190/8, 190/9. URS člen 125.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - financiranje iz evropskih sredstev - exceptio illegalis - program opremljanja
Plačilo komunalnega prispevka pokriva sorazmerni del stroškov, ki jih je imela občina kot investitor komunalne infrastrukture, ta del pa je po določbi 1. odstavka 2. člena Navodila za izračun komunalnega prispevka lahko največ enak dejanskim stroškom, ki jih povzroči zgraditev komunalne opreme na območju opremljanja in ki v sorazmernem delu odpadejo na objekt zavezanca. Opisanega načina pokrivanja dela stroškov izgradnje komunalne opreme pa ni mogoče zagotoviti, če v Programu opremljanja niso upoštevana sredstva iz tretjih virov (torej ne lastna sredstva občine in ne sredstva iz komunalnega prispevka), ki so izrecno namenjena za izgradnjo komunalne infrastrukture, kar v obravnavani zadevi velja za pridobljena strukturna sredstva. S tem, ko je del stroškov za izgradnjo komunalne infrastrukture pokrit s takimi sredstvi, se namreč dejanski stroški občine ustrezno zmanjšajo.
načelo legalitete - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - oglaševanje na zasebnem prostoru
Odlok je v tem, ko za postavitev nosilcev oglaševanja na zemljiščih, ki niso v lasti Mestne občine ..., predpisuje soglasje pristojnega oddelka Mestne občine, nezakonit in ga zato ni mogoče uporabiti pri odločanju. Odlok namreč ureja zgolj postavljanje oziroma uporabo objektov in naprav za nameščanje obvestil in reklam, zato očitno ne predstavlja prostorskega akta v smislu ZPNačrt oziroma pred tem veljavnega ZUreP-1, saj ti akti prostor urejajo celovito in ne le glede posamezne vrste objektov. Odlok torej v obsegu, v kakršnem posega na področje urejanja prostora mimo določb ZPNačrt, nima zakonske podlage, oziroma je nezakonit.
Celo na podlagi prostorskega akta pa investitorju ni mogoče nalagati pridobitve soglasja občine, saj je volja občine izražena že v postopku priprave tega akta. Izdajanje soglasja brez vnaprej določenih pogojev in mimo določb prostorskega akta po svoji vsebini pomeni dopolnjevanje oziroma spreminjane prostorskega akta, ki ga ne opravi pristojni organ in do katerega ne pride po predpisanem postopku, tako da je Odlok tudi iz tega razloga nezakonit.
upravni spor - pridobitev koncesije na drug način - zavrženje tožbe - pravni interes
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožeča stranka koncesijo za preostali del območja Občina Slovenska Bistrica že pridobila na drug način. Z odpravo izpodbijane dopolnilne odločbe si svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki pravni interes za vodenje postopka prenehal, je na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo ne da bi ugotavljala, kateri dopusten ugovorni razlog v izvršilnem postopku iz 55. člena ZIZ tožnik sploh uveljavlja in ne da bi to svoje ravnanje kakorkoli obrazložila, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.
ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 2/2, 243, 244, 246. ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 6,6/1, 6/1-2. ZJS člen 60, 60/1, 60/3, 60/3-1. URS člen 23, 25. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - kapitalska družba - upravni spor - aktivna legitimacija
Tožnika je potrebno šteti kot osebo javnega prava in s tem kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja zlasti glede na akt ustanovitve tožnika kot bistveni element. Tožnik je bil namreč ustanovljen z določili ZPIZ-1, to je z javno-pravnim aktom, ki obravnava kapitalski sklad v določilih 243. do 248. člena ZPIZ-1.
Sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu je le posledica predhodno izdane pravnomočne odločbe. Bistveno je le to, da se je predhodni postopek končal za tožnika neugodno.
Pri sodni presoji sklepa, ki se nanaša zgolj na stroške postopka, ni mogoče ocenjevati navedb, ki se nanašajo na predhodno pravnomočno končan postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora - nepravilno obrestovanja glavnice
Tožnik je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči izrecno navedel, da želi brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka zaradi nepravilnega obrestovanja glavnice. V konkretnem primeru vložitev ugovora ne bi bila očitno nerazumna, saj je pod pogoji, ki jih določa 56. člen ZIZ možno vložiti ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Tožena stranka zato ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij, torej smiselnost vložitve pravnega sredstva, ni izpolnjen. Ker gre v postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke, ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - pogoji za odločanje v pospešenem postopku - elementi za oceno (ne)verodostojnosti - novinar - novinarski članki - pridobivanje informacij o izvorni državi
Zakonski kriterij, da se sme v pospešenem postopku zavrniti prošnjo za azil, če je iz prošnje prosilca očitno, da mu ne grozi preganjanje, je izpolnjen samo takrat, ko prosilec zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja. Će pa mora pristojni organ ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, ne more biti že iz same prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.
V konkretnem primeru je tožena stranka od treh temeljnih strukturnih elementov za oceno (ne)verodostojnosti svojo odločitev oprla samo na t.i. notranjo nekonsistentnost, medtem ko zunanje konsistentnosti in elementa splošne verjetnosti, da se je tožniku v Mongoliji dogajalo to, kar je opisal, ni ugotavljala.
Tožena stranka bi morala pred odločitvijo poskusiti pridobiti informacije o stanju v izvorni državi glede vračanja zavrnjenih prosilcev za azil v Mongolijo oziroma bi morala pridobiti mnenje UNHCR glede te prakse držav v primerih, če je to mogoče, ko gre za pobegle novinarje.
ZBPP člen 24. ZUP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Kadar tožena stranka zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP, ne sme biti nobenega dvoma, za katero zadevo in pravno sredstvo je stranka podala prošnjo za brezplačno pravno pomoč, kajti odločanje o razumnosti zahtevka in verjetnosti izgleda za uspeh se ugotavlja prav glede na dejansko in pravno stanje konkretne zadeve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoji za dodelitev izjemne oblike brezplačne pravne pomoči po 22. členu ZBPP niso podani, ker tožnica ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bili pa bi potrebni zaradi njenega zdravstvena stanja, stopnje invalidnosti ali druge telesne okvare ali duševne motnje. Prav tako pa najemnine v znesku 250,00 EUR ni mogoče šteti kot izredne finančne obveznosti, ker ne gre za višjo silo, na katero tožnica ni mogla računati oziroma nanjo vplivati.
ZJS-1 člen 20, 20/2. Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada člen 21. ZUP člen 101, 101/2. ZPP člen 111, 111/4.
javni sklad - imenovanje direktorja - rok za prijavo na razpis - način štetja rokov - kršitev pravil postopka
V kolikor s posebnim zakonom ni izrecno določeno, kdaj se izteče rok, če je zadnji dan roka sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče s soboto, temveč s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZTro člen 54, 54/21, 54/22. Direktiva Sveta št. 2003/96/ES člen 7a, 7a/3.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po 2. alineji 21. odstavka 54. člena ZTro se šteje, da je plinsko olje uporabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je, med drugim, porabljeno za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, enako pa izhaja tudi iz točke 3. a) 7. člena t. i. energetske direktive (Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. 10. 2003 s spremembami), ki se pri določanju namena nanaša na prevoz blaga z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 tone.