V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožeči stranki na podlagi računa, za katerega organ prve stopnje ugotavlja, da ga je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“. Odločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da storitve po izstavljenem računu niso bile opravljene. Odbitni DDV se namreč davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji prav na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajateljica računov dejansko opravila storitve, ki jih je zaračunala z računom, na podlagi katerega je tožeča stranka uveljavljala pravico do odbitka.
trošarina - vračilo trošarine - upravičenec do vračila trošarine
V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do vračila trošarine po 4. točki 1. odstavka 30. člena ZTro, ki je bila plačana dne 16. 4. 2009 po samoprijavi za trošarinski izdelek, ki ga je tožnik kot oproščeni uporabnik nabavil brez plačila trošarine (v režimu odloga plačila trošarine) v mesecu novembru 2008. Tožnik je kot imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika TI bil dolžan nastopati le v tej vlogi, drugačna interpretacija bi bila v nasprotju z izdanim dovoljenjem in določbami ZTro glede statusa oproščenega uporabnika. Peti odstavek 27. člena ZTro prav za primer, kot je obravnavani, predvideva spremembo količin na podlagi naknadnega zahtevka oproščenega uporabnika.
ZTro člen 54, 54/21, 54/22. Direktiva Sveta št. 2003/96/ES člen 7a, 7a/3.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po 2. alineji 21. odstavka 54. člena ZTro se šteje, da je plinsko olje uporabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je, med drugim, porabljeno za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, enako pa izhaja tudi iz točke 3. a) 7. člena t. i. energetske direktive (Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. 10. 2003 s spremembami), ki se pri določanju namena nanaša na prevoz blaga z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 tone.
Odbitek vstopnega DDV, kot uresničitev načela nevtralnosti DDV, je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Po 1. točki 1. odstavka 40. člena ZDDV oz. 62. členu ZDDV-1 nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. V 1. točki 2. odstavka 40. člena ZDDV oz. a) točki 1. odstavka 63. člena ZDDV-1 pa je med drugim določeno, da sme davčni zavezanec odbiti DDV v zvezi z blagom oz. storitvami, ki mu jih je dobavil drug davčni zavezanec.
ustavitev postopka - tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - stroški sodnega postopka
Ker je tožnik izjavil, da pri tožbi zaradi molka organa ne vztraja več, je sodišče postopek ustavilo. Stroške postopka je odmerilo v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1.
ZDDPO člen 11, 12. SRS (2001) standard 10, 10.9, 10.19, 10.20.
davek od dobička pravnih oseb - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezervacije za investicije v osnovna sredstva - rezervacije za reorganiziranje - načrt reorganizacije - plan oblikovanja in črpanje rezervacij
V konkretnem primeru tožnik načrta reorganizacije nima in tudi ne trdi, da bi ga imel. Iz spisov celo sledi, da nikoli, tudi v predhodnih davčnih obdobjih, ni imel plana oblikovanja in črpanja rezervacij. Obstajajo zgolj njegova pojasnila v tej zvezi. To za oblikovanje rezervacij in njihovo pripoznanje kot stroškov poslovanja ne zadošča, s tem pa tudi ni podlage za upoštevanje (nepravilno) knjiženih rezervacij kot davčno priznanih odhodkov.
javni uslužbenec -imenovanje v naziv - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za imenovanje v naziv
Določba 3. odstavka 84. člena ZJU ne more biti sama po sebi razlog za pridobitev naziva, prav tako ne morejo predstavljati pravne podlage za imenovanje v naziv ugotovitve inšpekcijskih organov, kakor tudi ne morebitna sprememba sistemizacije.
Tožeča stranka je upoštevaje obseg ugotovljenega gradbenega posega, izvajala rekonstrukcijo objekta, saj je spreminjala tehnične značilnosti obstoječega objekta, kateremu je spremenila namembnost, za to pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga v času inšpekcijskega pregleda ni imela. ZGO-1 v 152. členu inšpektorju pri nelegalni gradnji nalaga, da odredi, da se gradnja takoj ustavi, pri tem pa ni pomembno v kakšni gradbeni fazi je nelegalna gradnja.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZFPPIPP člen 440, 441, 442.
prenehanje stranke upravnega spora - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - poziv družbenika k prevzemu postopka
Tožeča stranka je bila med upravnim sporom izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišče zato ugotavlja, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 17. 12. 2009, ter ob primerni uporabi določbe 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, družbenika A.A., ki je bil po podatkih sodnega registra edini družbenik (imetnik poslovnega deleža v višini 100%) tožeče stranke ob njenem izbrisu iz sodnega registra in tudi v zadnjih dveh letih pred tem, poziva, da prevzame postopek. Če bi tožbo zavrglo, bi namreč družbeniku, ki pod pogoji, določenimi v zakonu, odgovarja za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, odvzelo možnost, da se v upravnem sporu presodi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ki pomeni izvršilni naslov za izvršbo z njo naloženih obveznosti tudi, kadar se izvršba vodi oziroma nadaljuje zoper (aktivnega) družbenika.
Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na izviren način pridobitve lastninske pravice kmetijskega zemljišča (priposestvovanje), zaradi česar naj ne bi bila potrebna odobritev pravnega posla. V tem primeru gre za odobritev pravnega posla na podlagi pogodbe, saj gre za dogovor med dvema osebama.
izpostavljenost azbestu - upravičenec do odškodnine - odškodnina za poklicno bolezen - postopek sporazumevanja o odškodnini - sporazum o odškodnini
V zadevi gre za odločanje po določbah ZOPDA, ki v 2. odstavku 2. člena kot upravičence po tem zakonu šteje tudi osebe, zaposlene v gospodarskih družbah, ki uporabljajo in odstranjujejo azbestne izdelke, na delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu. Pravilno je tolmačenje Komisije, da je treba najprej (na predpisan način) ugotoviti, da upravičenec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do odškodnine, nato pa sledi predlog upravičencu in delodajalcu za sklenitev sporazuma o odškodnini. Odločba Komisije, ki se izpodbija v tem sporu, je tako le podlaga za sklenitev sporazuma. Če sporazuma z upravičencem tožnik kot delodajalec ne bo sklenil, mu z odločbo obveznost ni naložena.
obnova postopka - spremenjena pravna podlaga - novo dejstvo ali nov dokaz - obstoj dejstva v času prvega odločanja - rok za obnovo postopka
Obnova postopka ni možna iz razloga, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem pravnem vprašanju pozneje spremenjena.
V obnovitvenem postopku se nov dokaz oziroma novo dejstvo lahko uporabi le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti, ni uspelo dokazati.
ZGO-1 člen 56, 56/3, 66, 66/1, 66/1-5, 66/1-6. ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. Odlok o občinskih javnih cestah in drugih javnih površinah člen 40, 40/1, 40/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - komunalni prispevek - zavrnitev zahteve za odmero - pravica graditi
Ker plačilo komunalnega prispevka, ki je bil odmerjen po poteku roka iz 6. odstavka 79. člena ZPNačrt, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni več pravno relevantno, je po presoji sodišča, na podlagi določbe 9. odstavka 79. člena ZPNačrt, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravno nepomembna tudi zavrnitev odmere komunalnega prispevka.
Določba 4. odstavka 40. člena Odloka, po kateri se soglasje šteje kot dokazilo o pravici graditi le, če je tako izrecno navedeno, po presoji sodišča nedopustno širi vsebino določbe 3. odstavka 56. člena ZGO-1, po kateri se soglasje za izvedbo gradnje avtomatično šteje za dokazilo o pravici graditi.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - drugi osebni prejemki - nepojasnjen prirast premoženja - ocena davčne osnove - stanje denarnih sredstev na hranilnih knjižicah
Stanje denarnih sredstev na hranilnih knjižicah tudi po presoji sodišča na višino davčne osnove, ki se ugotavlja kot nepojasnjen prirast premoženja, ne more vplivati. Pologi gotovine, ki jih navaja tožnik, namreč dokazujejo le tok denarnih sredstev, ne pa hkrati tudi vira njihove pridobitve in obdavčenosti dohodkov.
Glede na to, da kmetija tožeče stranke ni ekološka kmetija, se praha ne more izvajati na površini, kjer se goji kmetijska rastlina s šifro 208-lucerna.
CZ člen 158, 158/2. Uredba o izvajanju Carinskega zakona člen 670.
carina - vračilo plačanega carinskega dolga - vračilo po uradni dolžnosti - plačilo zamudnih obresti
Ker gre v obravnavanem primeru za povračilo plačane carine po uradni dolžnosti, ob nespornem dejstvu, da tožnica ni vložila zahtevka za povračilo, carinski organ ni bil dolžan preverjati ali je treba v skladu z 2. odstavkom 158. člena CZ obračunati obresti.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe - nedovoljen predlog - stroški upravnega postopka
Ker se postopek, katerega obnovo predlaga tožeča stranka, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka 267. člena ZUP pravilno zavržen.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pravočasnost obnove - obstoj obnovitvenih razlogov - njihov obstoj v času prvotne odločbe
Obnova postopka ni možna zato, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis ali ker je bila sodna ali upravna praksa spremenjena in tudi ne, če nova dejstva in novi dokazi (1. točka 260. člena ZUP) niso obstajali v času postopka izdaje prvotne odločbe.
ZDoh člen 40, 41. ZDDPO člen 11, 12. SRS (1993) standard 21.1., 21.9.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina
Pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodka iz dejavnosti je mogoče upoštevati le tiste odhodke, ki so knjiženi na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Tožnik se zato ne more z uspehom sklicevati na (sicer po civilnopravnih predpisih dopustne) ustno sklenjene dogovore.
Kolikor je tožnik dieselsko gorivo v letu 1999 nabavil ne zase, ampak za organizatorje humanitarne akcije, je njegov položaj enak položaju kogarkoli, ki v imenu in za račun nekoga drugega kupi (in plača) določeno blago. V tem delu ne gre za tožnikove odhodke, to je odhodke, ki bi bili pogoj oziroma posledica opravljanja dejavnosti tožnika v smislu 12. člena ZDDPO, in jih že zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju tožnikove davčne osnove za davek iz dejavnosti. Ali in v kolikšnem delu pa je dieselsko gorivo, v zvezi s katerim uveljavlja odhodke, nabavil za opravljanje svoje dejavnosti (opravljanje gradbenih del) in to v letu 1999, pa na podlagi navedb in dokazov, ki jih je podal v davčnem in sodnem postopku, ni mogoče ugotoviti.
davek na dediščine - osnova za davek - vrednost nepremičnine - posplošena tržna vrednost - prehodne določbe - ugotavljanje do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin
Ker za nepremičnino, ki je predmet tega davčnega postopka, še ni bila ugotovljena posplošena tržna vrednost po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, je treba za ugotovitev njene vrednosti uporabiti prehodne in končne določbe 23. člena ZDDD. Te pa ne omogočajo tolmačenja, da je davčna osnova za davek 80% tržne vrednosti nepremičnin. Navedene prehodne določbe veljajo za vse davčne zavezance do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, na zakonodajalcu pa je, da določi davčno osnovo, od katere je potrebno plačevati davke.