ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 62/2-2. ZUP člen 43, 43/2, 248, 248/3.
pravni interes - stranka v postopku - gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - obrazložitev pritožbenega organa
Vplivno območje ne sega v tožnikovo nepremičnino, ki se nahaja v oddaljenosti 24 m in na južni strani predvidene gradnje, niti na njej niso predvideni priključki ali dovoz, tako, da tožnik ne more pridobiti statusa stranke po določbi 62. člena ZGO-1. Ni pa niti izkazala pravnega interesa za udeleževanje postopka po določbi 43. člena ZUP.
Tožeča stranka ni predložila nobenih nasprotnih dokazov o tem, da zaščita pred preganjanjem v izvorni državi ni učinkovita. Tudi z vidika pravil dokaznega bremena velja, da je v načelu odgovornost prosilca, da predloži ustrezne dokaze, da obstaja resno tveganje za kršitev 3. člena MKVČP in šele če so takšni dokazi v postopku predloženi, se dokazno breme prevali na državo, da ovrže vsak dvom glede omenjenega tveganja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - skrbnik za poseben primer - ureditev brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Iz določb ZZZDR nesporno izhaja, da s tem zakonom brezplačna pravna pomoč ni drugače urejena kot v ZBPP oziroma sploh ni urejena. To pomeni, da z odločbo o postavitvi skrbnika za poseben primer v skladu z ZZZDR ne gre za drugače urejeno brezplačno pravno pomoč. Zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 3. odstavka 3. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZV-1 člen 1, 1/5, 12, 12/2, 15, 15/1.
tožba v upravnem sporu - trditvena podlaga - izdaja vodnega soglasja - javno dobro - vodno zemljišče
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato njena trditvena podlaga obsega le tisto, kar je v njej izrecno navedeno. Sklicevanja na vsebino prilog tožbe oziroma upravnega spisa kot na del tožbenih navedb zato sodišče načeloma ne more upoštevati, saj so priložene listine lahko le dokazi za izkazovanje strankinih navedb, ne pa del teh navedb.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v tam izrecno naštetih primerih, med katere obravnavani objekt (po navedbah tožeče stranke lesen nadstrešek) očitno ne spada.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/3, 66/3-1. ZJC člen 2, 2/1.
gradbeno dovoljenje - javna korist - stranski udeleženec - dostop do parcele - dovozna pot
Stranski udeleženci – v obravnavani zadevi tožeče stranke – se lahko udeležujejo postopka le zaradi varstva svoje osebne koristi, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, ne pa zaradi varstva tuje ali javne koristi. Priklop nameravane gradnje na javno infrastrukturo je treba obravnavati v okviru zaščite javnega interesa, zato sodišče tožbenih navedb v tej smeri ni moglo obravnavati po vsebini.
Za odločitev o tem, ali bi bilo v obravnavanem postopku treba upoštevati določbo PUP, ki predpisuje najmanjšo širino lokalnih dovozov do treh ali več objektov v naselju in na katero se sklicujejo tožeče stranke, je bistvenega pomena ugotovitev, koga zavezuje ta določba oziroma ali je z njo predpisan pogoj za gradnjo stanovanjskih objektov ali cestne infrastrukture. Pri tem že uvrstitev tega člena v poglavje PUP, v katerem so predpisani pogoji glede prometnega urejanja, omogoča sklepanje, da gre za pogoje, ki jih mora upoštevati investitor prometne ureditve in ne stanovanjskega objekta. S tem sklepanjem se ujema tudi dejstvo, da je dovoz kategorizirana javna pot. Določb PUP zato ni mogoče razlagati tako, da prizadeta stranka do uporabe te poti – po kateri dostopa do parcele, na kateri je s PUP gradnja dovoljena – ne bi imela enakih pravic kot tožeče stranke.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZFPPIPP člen 440, 441, 442.
prenehanje stranke upravnega spora - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - poziv družbenika k prevzemu postopka
Tožeča stranka je bila med upravnim sporom izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije v smislu določbe 440. člena ZFPPIPP. Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, sicer neposredno ne učinkuje tudi na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper njih. Kljub temu sodišče tožbe ne more zavreči, ker bi s tem potencialnemu aktivnemu družbeniku odvzelo možnost, da se v upravnem sporu presodi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ki pomeni izvršilni naslov za izvršbo z njo naloženih obveznosti, kadar se izvršba vodi oziroma nadaljuje zoper aktivnega družbenika. Sodišče je zato s sklepom ugotovilo, da je postopek v upravnem sporu prekinjen od 16. 7. 2010, in ob primerni uporabi določbe 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 družbenika A.A. pozvalo, naj prevzame postopek.
gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - legalizacija objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projektne dokumentacije z lokacijskim dovoljenjem
Ne ZGO ne ZUN izrecno ne urejata legalizacije že obstoječe nelegalne gradnje. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za takšno gradnjo je torej načeloma povsem enak kot za pridobitev dovoljenja za še ne obstoječo gradnjo.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljena po ZGO je pristojni upravni organ omejen na ugotavljanje, ali so zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložene vse priloge, predpisane v 36. členu ZGO, preden izda gradbeno dovoljenje, pa mora po določbah 41. člena ZGO preveriti, ali ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 19. členu ZGO in ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Določbe ZGO torej ne dajejo upravnemu organu nobene podlage za ponovno obravnavanje lastnosti objekta, ki so bile že predmet lokacijskega dovoljenja in med katere spadajo tudi namen in zmogljivosti nameravanega objekta (53. člen ZUN) ter skladnost objekta s prostorskim aktom, kamor spadajo tudi njegove dimenzije in posredno, prek uporabljenih materialov oziroma načina gradnje, tudi njegov izgled (55. člen ZUN). Te lastnosti so namreč predmet presoje v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zgolj posredno, prek preverjanja, ali je projektna dokumentacija izdelana v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC
Le na podlagi tožnikove izjave ni mogoče z gotovostjo ugotoviti njegove istovetnosti. Sodišče ne more upoštevati tožnikovih navedb, da je državo zapustil brez dokumentov, ker je bil v stiski, saj je dvom v njegovo istovetnost povzročilo predvsem njegovo neprepričljivo pojasnjevanje okoliščin glede resničnega datuma rojstva.
Tožena stranka je svojo odločitev za omejitev gibanja oprla (med drugim) na ugotovitev, da so bili prstni odtisi prosilca v bazo EURODAC bazo posredovani že trikrat, in sicer enkrat s strani Madžarske in dvakrat s strani Grčije. S tem pa so podani razlogi iz 3. alineje 1. odstavka 59. člena ZMZ, da se tožniku začasno omeji gibanje zaradi postopka ugotavljanja odgovorne države za obravnavo njegove prošnje in zagotovitve njegove prisotnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ne izpolnjuje niti objektivnega pogoja za dodelitev BPP, niti finančnega pogoja, ki morata biti za odobritev zaprošene BPP oba podana kumulativno. Administrativne in sodne prepovedi ter številni izvršilni postopki glede na določbe ZBPP v zvezi z določili ZSV se ne morejo upoštevati.
ZDoh-2 člen 97, 98, 99, 102, 104, 152, 152/4. ZDavP-2 člen 64. ZUP člen 251.
dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - nastanek davčne obveznosti - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - pred 1.1. 2003 pridobljeni poslovni delež - vrednost kapitala ob odsvojitvi - aneks k prodajni pogodbi
Ne drži tožbena trditev, da v konkretnem primeru obdavčitve z dohodnino od dobička iz kapitala davčna obveznost še ni nastala. Nastala je z odsvojitvijo kapitala, to je s prodajo poslovnega deleža družbe. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbah 102. člena ZDoh-2 šteje datum sklenitve pogodbe, kar je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka.
Ko gre za deleže v gospodarskih družbah, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se za njihovo nabavno vrednost šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006 (4. odstavek 152. člena ZDoh-2).
Glede (ugotavljanja) vrednosti kapitala ob odsvojitvi je v primeru njegove prodaje za davčno odmero relevantna vrednost kapitala (poslovnega deleža) v času sklenitve pogodbe. Le-ta je bila v konkretnem primeru sklenjena pred vložitvijo davčne napovedi ter nato spremenjena. Aneks, s katerim se med drugim spreminja vrednost tožnikovega deleža v družbi, je bil prvič predložen s pritožbo zoper prvo odmerno odločbo. Z vidika vodenja postopka sicer za uveljavljanje novih dejstev in dokazov v ponovnem postopku ni videti ovire, pač pa je ta podana z ozirom na čas sklenitve in vsebino predloženega aneksa.
upravni spor - tožba zaradi molka - molk organa druge stopnje
Tožeča stranka je po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in nato ponovno zahtevala odločitev po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka. Sodišče je na podlagi 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki v skladu s pooblastili iz te določbe naložilo, da odloči o pritožbi v določenem roku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dublinski postopek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Pogoj za omejitev gibanja na podlagi 1. alinee 1. odstavka 51. člena ZMZ je tožena stranka dovolj argumentirano obrazložila. Tožnik razhajanj glede datuma svojega rojstva v tožbi in na ustnem zaslišanju na glavni obravnavi ni ustrezno pojasnil s ponovnim navajanjem različnih datumov rojstva.
Ni pa izkazan pogoj za omejitev gibanja po 3. alinei 1. odstavka 59. člena ZMZ. V tem delu je odločitev organa oprta zgolj na dejstvo, da je tožnik namerno prikril podatek, da se je predhodno nahajal na ozemlju Grčije ter na dejstvo, da je po posredovanju prstnih odtisov tožnika v bazo EURODAC organ pridobil podatke, da se je tožnik v Grčiji nahajal kot tujec ter že na tej podlagi zaključil, da je izrečeni ukrep nujen za realizacijo njegove predaje v pristojno državo (Grčija) za obravnavanje njegove prošnje.
ZGO-1 člen 197, 197/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/3.
uporabno dovoljenje - izdaja uporabnega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
V postopku vodenem po določbi 197. člena ZGO-1, je zakon omogočil pridobitev uporabnega dovoljenja (ex lege) objektom, ki so izpolnjevali v zakonu določene pogoje. Tako je moral biti na podlagi določbe tretjega odstavka 197. člena ZGO-1, za pridobitev uporabnega dovoljenja po tem zakonu, izpolnjen pogoj, da je bila stanovanjska stavba enostanovanjska in zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja in da je bila z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. Torej je mogoče uporabno dovoljenje pridobiti na podlagi v zakonu zahtevane listinske dokumentacije, kar pomeni da zakon (materialni predpis) v tem postopku ne predvideva udeležbe stranskih udeležencev.
ZTro člen 54, 54/21, 54/22. Direktiva Sveta št. 2003/96/ES člen 7a, 7a/3.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Po 2. alineji 21. odstavka 54. člena ZTro se šteje, da je plinsko olje uporabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je, med drugim, porabljeno za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, enako pa izhaja tudi iz točke 3. a) 7. člena t. i. energetske direktive (Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. 10. 2003 s spremembami), ki se pri določanju namena nanaša na prevoz blaga z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 tone.
očitno neutemeljena prošnja - mednarodna zaščita - ugotovitveni postopek - nepomembna ali zanemarljiva dejstva
Tožnik svojo prošnjo utemeljuje z družinskimi težavami, ki so nastale po smrti njegovega očeta. Razmere in razlogi, ki jih je navajal kot razlog za zapustitev izvorne države in zaradi katerih v Republiki Sloveniji zaproša za mednarodno zaščito, nikakor ne morejo predstavljati preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ.
Navedbe tožnika v zvezi z zatrjevanim preganjanjem zaradi njegove romske narodnosti so ob upoštevanju dejstva, da tega sploh ni navedel kot neposreden vzrok za zapustite izvorne države, nezadostne, nepomembne in povsem zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po ZMZ. Tudi dejanj, ki so povezana z dejstvom, da ima tožnik v izvorni državi težave s svojo mamo in njenim partnerjem, ni mogoče šteti za dejanja preganjanja.
davčna izvršba - izvršilni naslov - nepravnomočna odločba - seznam izvršilnih naslovov
Tudi odločba, ki morda še ni pravnomočna, je lahko izvršljiva in predstavlja izvršilni naslov v skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 145. člena ZDavP-2.
Izvršilni naslov je tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti in znesek ter zamudne obresti za vsako vrsto davka posebej (9. točka 2. odstavka 145. člena ZDavP-2).
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - stranka v postopku - samostojni podjetnik
Po 42. členu ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo se je začel postopek ali zoper katero teče postopek. Tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti je tožnik nosilec pravic in obveznosti iz poslovanja samostojnega podjetnika, saj gre v obeh primerih za fizično osebo. V obravnavanem primeru pa ni šlo za prenos podjetja na drug subjekt, ki bi lahko morebiti nastopil kot pravni naslednik samostojnega podjetnika. Tožnik tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem, saj gre v primeru samostojnega podjetnika za osebno, samostojno odgovornost oz. kontinuirano osebno odgovornost.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec (1. točka 2. odstavka 40. člena ZDDV in a) točka 1. odstavka 63. člena ZZDV-1. Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajatelja računov dejansko opravila storitve, ki sta jih zaračunala z računi, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka.
ZUP člen 42, 42/1, 43,43/1, 43/2, 267, 267/2. ZUKD člen 25, 65, 65/1, 131, 131/1.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - stranka v postopku - obnova postopka
S sprejetjem prostorskega akta je enota dediščine pridobila konkretno obveznost varovanja oziroma varstveni režim, ki posega v pravni položaj tožnika. Pri sprejetju tega prostorskega akta pa je imel tožnik možnost sodelovati in argumentirano izkazati svoj interes glede omejitev zaradi varstva kulturne dediščine (javna razgrnitev, javna obravnava).
Za registrirano dediščino, ki ni razglašena za spomenik, se kulturnovarstveni pogoji izdajajo na podlagi že sprejetih prostorskih aktov, ne pa vpisa v register. Ker torej vpis v register nima neposrednega pravnega učinka na tožnika, ta ne more imeti položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku vpisa v register.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.