akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba upravnega organa druge stopnje - sklep o izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko izpodbijajo samo tiste drugostopenjske odločitve, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, in še to samo v primeru, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan.
Podlage tudi ni za izpodbijanje sklepa, s katerim se odloča o izločitvi uradne osebe v upravnem postopku. V upravnem sporu se namreč lahko izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
odločba o imenovanju za sodnika - kasnejše imenovanje na drugo sodniško mesto - nova uvrstitev v plačni razred
S tem, ko je nekdo imenovan na sodniško funkcijo pri drugem sodnem organu, kot jo je opravljal prej, mu hkrati preneha sodniška funkcija pri prejšnjem organu in ker začne opravljati sodniško funkcijo pri drugem organu, se mu mora tudi na novo določiti plačilni razred, zaradi česar pri tožnici obe odločbi ne urejata iste zadeve. To, da je bila tožnica imenovana na sodniško mesto iste stopnje in ne na nižje sodniško mesto, še vedno ne more spremeniti dejstva, da ne gre za isto zadevo.
ZTI člen 13. ZPotK člen 2, 2/4, 20. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - pogoji za opravljanje kreditnega posredovanja
Področje potrošniškega kreditiranja ureja poseben zakon, zato je potrebno prvenstveno upoštevati ZPotK, ki je v lex specialis glede na OZ.
Kreditojemalec se mora pri sklepanju kreditne pogodbe zglasiti v informacijski pisarni oziroma v konkretnem primeru pri tožeči stranki in s seboj prinesti dokumente, iz katerih so razvidni podatki za kredit. Tožeča stranka dokumente kreditojemalca pregleda, overi njihovo pravilnost in izda nekvalificiran elektronski podpis, s katerim kreditojemalec podpiše kreditno pogodbo. Po končanem postopku tožeča stranka izplača znesek kredita, lahko pa se kreditojemalec odloči tudi za bančno nakazilo. Opisani način poslovanja pomeni, da tožeča stranka opravlja posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 4, 4/1, 18, 25, 25/1, 25/1-2, 26. Uredba o predpisih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6, 6/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - centralni register govedi - premiki goveda na kmetijskem gospodarstvu - obveznost sporočanja podatkov
Imetnik goved sporoča podatke v centralni register govedi, rok za sporočanje in vpis podatkov je sedem dni od dogodka. V obravnavanem primeru je bil prihod živali na kmetijsko gospodarstvo sporočen 8 dni po prispetju, s čimer je bila kršena določba 26. člena Pravilnika.
Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - obnova postopka
Razlaga, na kakršni temelji izpodbijana odločitev, omogoča vračilo trošarine le tistim tovornjakom s prikolico, pri katerih motorno vozilo samo presega 7,5 tone, ne glede na težo prikolice. Da pogoj največje dovoljene mase tovornjaka s prikolico ne vključuje mase prikolice, iz besedila ZTro ne izhaja. Prav tako taka razlaga ne izhaja iz namena znižanja trošarinske obremenitve po kriteriju največje dovoljene mase motornih vozil ali tovornjakov s prikolico. Zato je tudi odločitev, ki temelji na razlagi, po kateri je za vračilo trošarine pomembna le masa motornega vozila, nezakonita.
ZKGZ člen 2, 2/1, 9, 9/1, 9/1-2, 22, 22/2, 24, 24/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
zbornični prispevek - članstvo zbornice - zavezanec za plačilo prispevka - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Zbornični prispevek plačujejo obvezno člani zbornice. Ker se je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik ukvarjal z glavno dejavnostjo rejo perutnine in s tem izpolnil predpostavke za obvezno članstvo v zbornici in s to dejavnostjo dosegel dobiček, je tudi zavezanec za plačilo zborničnega prispevka.
Drugostopni organ je pri odločanju uporabil napačen predpis, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja o vračilu neupravičeno odmerjenega davka. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
ZVMS člen 92, 92/4. ZZZiv člen 7. Pravilnik o zaščiti hišnih živali člen 29, 29/2, 30, 32.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - ustna odločba - pogoji za posedovanje psov - bivalni prostor - privez - pasja uta
Zapiranje psa v hlev, brez zadostne dnevne svetlobe, ogroža zdravje živali, kar pomeni tudi, da je podan zakonski dejanski stan iz četrtega odstavka 92. člena ZVMS, ki uradnemu veterinarju mogoča izdajo ustne odločbe. Ustna odločba, s katero je bilo odrejeno, da mora oskrbnica psa v roku 10 dni poskrbeti za posebno primerno veliko pasjo uto ter da mora dnevno poskrbeti, da bo pes zunaj in pripet na verigo, temelji na določbah 7. člena ZZZiv, v povezavi z določbami Pravilnika o zaščiti hišnih živali.
Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.
Upravni organ je na ugotovitveno odločbo pristojnega organa o državljanstvu vezan. V postopku denacionalizacije v skladu z določbo 3. odstavka 62. člena ZDen mora organ v primeru, da upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, kot v obravnavanem primeru, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu od organa, pristojnega za notranje zadeve, in sam tega vprašanja ne more reševati.
Pri strokovno-tehničnih vprašanjih in v zadevah, ki pomenijo tudi ekonomsko-razvojne odločitve nosilcev javnih pooblastil, pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno oziroma primerno odločitev. To pomeni, da dejanska vprašanja, to pa so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil Zakona o upravnem postopku
vojni veteran - status vojnega veterana - izdaja izkaznice - uradna evidenca - izjave prič
Prvostopenjski organ je svojo določitev oprl samo na tiste dokaze, ki so tožniku v škodo, na kar pravilno opozarja tožba. S tem je bila kršena določba 214. člena ZUP, saj prvostopenjski organ ni presodil vseh dokazov, predvsem pa se ni opredelil do tistih izjav, iz katerih je razvidno, da je bil tožnik oborožen. Zgolj ugotovitev, da evidence v zvezi z oborožitvijo ne obstajajo, ne morejo biti odločilnega pomena, ob tem da so bile zaslišane tudi priče in bi se moral prvostopenjski organ opredeliti tudi do izjav teh prič ter oceniti njihovo dokazno vrednost.
Drugostopni organ je pri odločanju uporabil napačen predpis, saj je po presoji sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja o vračilu neupravičeno odmerjenega davka. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
ničnost upravne odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija - pravni naslednik stranke v postopku - premoženjska pravica
Z odločbo z dne 2. 2. 1947 se odloča o lastninski pravici kot premoženjski pravici, ki je prenosljiva – ter ni osebna premoženjska pravica – in ki se lahko deduje in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Določbo 1. odstavka 50. člena ZUP je zato treba uporabiti ob analognem sklepanju, ker gre v primeru uveljavljanja pravnih sredstev zoper odločbo, izdano stranki, ki po zaključenem postopku umre, za v bistvenem podoben primer, kot ga določba po njeni besedni razlagi ureja.
odpis davčnega dolga - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi tožnik ne ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da je pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje vložil po poteku 15 dnevnega zakonitega roka, ampak navaja, da je bil tako on, kot njegov sin, s strani delavca DURS zaveden glede datuma vložitve pritožbe. Kot je pravilno pojasnila tožena stranka, gre za procesni prekluzivni rok, ki ima za posledico, da določenega procesnega dejanja, ki je vezano na rok, ni mogoče več opraviti. Nepravočasna pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, kar pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost - prepoved povratne veljave zakona - neprava retroaktivnost
Z določbo 8. člena ZDoh-2A, po katerem se 4. odstavek 152. člena zakona uporabi že pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2007, do zatrjevane kršitve prepovedi povratne veljavnosti zakona ni prišlo, čeprav je sprememba zakona začela veljati 31. 1. 2008. Ne gre namreč za obremenjujočo spremembo zakona s povratno veljavo, temveč se z navedeno določbo položaj zavezancev za davek glede na določbe ZDoh-2 pred njegovo spremembo izboljšuje.
Neprava retroaktivnost načeloma ni prepovedana, če ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z zadevnimi določbami ZDoh-2 po presoji sodišča v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Da bi šlo za poseg, ki je prekomeren, tožnik niti ne zatrjuje.
Če je bilo o zahtevku že odločeno, in je ta odločitev pravnomočna, ni več pogojev za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka oziroma tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje njene tožbe. Na navedeno stališče ne more vplivati ustavna pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka. Ustavna pritožba namreč ne pomeni, da „redni postopek“ denacionalizacije še teče, saj ustavna pritožba ni klasično pravno sredstvo.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - cestno podjetje - nepopolno ugotovljen dejansko stanje
Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel, da je sodeloval pri obrambi slovenske države tudi v okviru svojega podjetja D., v katerem je bil takrat tudi stalno zaposlen, in sicer je bil poklican s strani vodstva podjetja za postavitev barikad, glede teh tožnikovih navedb pa upravni organ dejanskega stanja ni ugotavljal, je bilo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, kar bi lahko vplivalo na odločitev.