odločba o imenovanju za sodnika - kasnejše imenovanje na drugo sodniško mesto - nova uvrstitev v plačni razred
S tem, ko je nekdo imenovan na sodniško funkcijo pri drugem sodnem organu, kot jo je opravljal prej, mu hkrati preneha sodniška funkcija pri prejšnjem organu in ker začne opravljati sodniško funkcijo pri drugem organu, se mu mora tudi na novo določiti plačilni razred, zaradi česar pri tožnici obe odločbi ne urejata iste zadeve. To, da je bila tožnica imenovana na sodniško mesto iste stopnje in ne na nižje sodniško mesto, še vedno ne more spremeniti dejstva, da ne gre za isto zadevo.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - cilj javnega razpisa - pogoji za dodelitev sredstev - razlaga določb javnega razpisa
Tožnik je moral v svoji vlogi izkazati, da se bo prijavljeni projekt nadaljeval tudi po obdobju upravičenih stroškov. Takšna zahteva je namreč razvidna posredno oz. je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. Prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta bi bil namreč v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta.
ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 7, 17, 17/4. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8, 7.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - državni organ - aktivna legitimacija - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - delni dostop
Tožniku ni mogoče odreči pravice, da kot zavezanec oziroma organ v smislu ZDIJZ nastopa kot tožnik v upravnem sporu, ter mu odreči aktivne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora, kar bi bilo po mnenju sodišča v nasprotju z določilom 3. odstavka 7. člena ZUS-1, ki ureja sodno varstvo v javnopravnih sporih.
Kar se tiče razkritja podatkov, ki bi škodovali izvedbi postopka, to so med drugimi tudi podatki iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa ni dopustno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, pač pa le do tistih informacij oziroma podatkov, ki se v takšnem dokumentu nahajajo in katerih razkritje bi lahko škodovalo izvedbi postopka. Dostop do preostalih delov dokumenta pa mora zavezani organ v skladu s 7. členom ZDIJZ odobriti, če lahko iz dokumenta brez škode za njegovo zaupnost izloči informacije, ki s to izjemo niso krite.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 4, 4/1, 18, 25, 25/1, 25/1-2, 26. Uredba o predpisih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6, 6/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - centralni register govedi - premiki goveda na kmetijskem gospodarstvu - obveznost sporočanja podatkov
Imetnik goved sporoča podatke v centralni register govedi, rok za sporočanje in vpis podatkov je sedem dni od dogodka. V obravnavanem primeru je bil prihod živali na kmetijsko gospodarstvo sporočen 8 dni po prispetju, s čimer je bila kršena določba 26. člena Pravilnika.
Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.
Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost - prepoved povratne veljave zakona - neprava retroaktivnost
Z določbo 8. člena ZDoh-2A, po katerem se 4. odstavek 152. člena zakona uporabi že pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2007, do zatrjevane kršitve prepovedi povratne veljavnosti zakona ni prišlo, čeprav je sprememba zakona začela veljati 31. 1. 2008. Ne gre namreč za obremenjujočo spremembo zakona s povratno veljavo, temveč se z navedeno določbo položaj zavezancev za davek glede na določbe ZDoh-2 pred njegovo spremembo izboljšuje.
Neprava retroaktivnost načeloma ni prepovedana, če ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z zadevnimi določbami ZDoh-2 po presoji sodišča v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Da bi šlo za poseg, ki je prekomeren, tožnik niti ne zatrjuje.
stvarna nepristojnost - odstop vloge - pacientove pravice
Predsednica Komisije je tožnikovi zahtevi zavrgla iz razloga, ker naj Komisija ne bi bila pristojna za reševanje teh zahtev. Iz 2. odstavka 69. člena ZPacP, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, izhaja, da predsednik Komisije zadevo odstopi pristojnemu organu, če reševanje druge zahteve ni v pristojnosti Komisije. Predsednica Komisije bi ob ugotovitvi, da v konkretni zadevi Komisija ni prisojna za reševanje tožnikovih zahtev za drugo obravnavo, morala navedeni zahtevi odstopiti pristojnemu organu. Tudi po 23. členu ZUP mora organ po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na svojo stvarno pristojnost in mora po 4. odstavku 65. člena ZUP v primeru nepristojnosti vlogo brez odlašanja poslati pristojnemu organu. Če pa organ ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi stvarne nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.
Upravni organ je na ugotovitveno odločbo pristojnega organa o državljanstvu vezan. V postopku denacionalizacije v skladu z določbo 3. odstavka 62. člena ZDen mora organ v primeru, da upravičenec ni vpisan v evidenco o državljanstvu, kot v obravnavanem primeru, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu od organa, pristojnega za notranje zadeve, in sam tega vprašanja ne more reševati.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Na podlagi 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ne stori, sodišče imenuje na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže.
nadomestilo preživnine za otroka - otrok, oddan v rejništvo - prenehanje pravice do nadomestila preživnine
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3. alinee 21f. člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
ZVMS člen 92, 92/4. ZZZiv člen 7. Pravilnik o zaščiti hišnih živali člen 29, 29/2, 30, 32.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - ustna odločba - pogoji za posedovanje psov - bivalni prostor - privez - pasja uta
Zapiranje psa v hlev, brez zadostne dnevne svetlobe, ogroža zdravje živali, kar pomeni tudi, da je podan zakonski dejanski stan iz četrtega odstavka 92. člena ZVMS, ki uradnemu veterinarju mogoča izdajo ustne odločbe. Ustna odločba, s katero je bilo odrejeno, da mora oskrbnica psa v roku 10 dni poskrbeti za posebno primerno veliko pasjo uto ter da mora dnevno poskrbeti, da bo pes zunaj in pripet na verigo, temelji na določbah 7. člena ZZZiv, v povezavi z določbami Pravilnika o zaščiti hišnih živali.
Pri strokovno-tehničnih vprašanjih in v zadevah, ki pomenijo tudi ekonomsko-razvojne odločitve nosilcev javnih pooblastil, pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno oziroma primerno odločitev. To pomeni, da dejanska vprašanja, to pa so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil Zakona o upravnem postopku
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je ta kulturni projekt prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.
odpis davčnega dolga - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi tožnik ne ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da je pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje vložil po poteku 15 dnevnega zakonitega roka, ampak navaja, da je bil tako on, kot njegov sin, s strani delavca DURS zaveden glede datuma vložitve pritožbe. Kot je pravilno pojasnila tožena stranka, gre za procesni prekluzivni rok, ki ima za posledico, da določenega procesnega dejanja, ki je vezano na rok, ni mogoče več opraviti. Nepravočasna pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, kar pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti.
Kot materialna in procesna pravila glede vračanja neupravičeno plačanih davčnih dajatev je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbe ZDavP-1, ki se je uporabljal v času odločanja o vračilu, vključno z določbami o njegovi časovni veljavnosti. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka praviloma uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka.
Če je bilo o zahtevku že odločeno, in je ta odločitev pravnomočna, ni več pogojev za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka oziroma tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje njene tožbe. Na navedeno stališče ne more vplivati ustavna pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka. Ustavna pritožba namreč ne pomeni, da „redni postopek“ denacionalizacije še teče, saj ustavna pritožba ni klasično pravno sredstvo.
Pritožbeni organ je pri odločanju uporabil pravilni predpis, saj je po mnenju sodišča v obravnavanem primeru treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja. Enako stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 116/2009 z dne 27. 5. 2010, po katerem se za vračanje davka pravilom uporabljajo določbe zakona, ki velja oziroma se uporablja v času odločanja o vračilu preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS, obresti iz 1. odstavka 99. člena ZDavP-2 v primeru, kot je obravnavani, po svoji vsebini sicer niso zamudne obresti, saj je za odmerjeni davek obstajala zakonita podlaga, vse do njene odprave oz. sprememb, zato davčni organ v tem primeru ni bil v zamudi z vračilom davka ter pomeni določba 96. člena ZDavP-2 v tem primeru zgolj določitev obrestne mere za obresti, ki jih vsebinsko opredeljuje 99. člen ZDavP-2.
vojni veteran - status vojnega veterana - izdaja izkaznice - uradna evidenca - izjave prič
Prvostopenjski organ je svojo določitev oprl samo na tiste dokaze, ki so tožniku v škodo, na kar pravilno opozarja tožba. S tem je bila kršena določba 214. člena ZUP, saj prvostopenjski organ ni presodil vseh dokazov, predvsem pa se ni opredelil do tistih izjav, iz katerih je razvidno, da je bil tožnik oborožen. Zgolj ugotovitev, da evidence v zvezi z oborožitvijo ne obstajajo, ne morejo biti odločilnega pomena, ob tem da so bile zaslišane tudi priče in bi se moral prvostopenjski organ opredeliti tudi do izjav teh prič ter oceniti njihovo dokazno vrednost.