Davčni zavezanec svojega dolga ni pravočasno poravnal, zato je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnikovega dolžnika. Tožnik, ki je dolžnikov dolžnik, v ugovoru zoper sklep ni uspel dokazati, da davčnemu zavezancu (dolžniku) ni ničesar dolžan.
dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - vrednost nepremičnine - cenitev sodno zapriseženega cenilca
V zvezi z ugovorom tožnice, da ne gre za promet nepremičnin, marveč za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, je že davčni organ tožnici pojasnil, da je v konkretnem primeru dne 17. 11. 2008 prišlo do odsvojitve nepremičnine in odmere prometnega davka, in to v pravnomočno končanem davčnem postopku, kar pomeni, da se je tožnica s tem, da gre za promet nepremičnin, v drugem postopku že strinjala. Davčni organ tudi pravilno ni upošteval cenitve nepremičnine, ki jo je izvedla sodno zaprisežena cenilka, ter je tudi obsežno in argumentirano navedel razloge za to.
vojni veteran - status vojnega veterana - v drugi zadevi izdana sodba sodišča - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - zavrženje zahteve
Pravnomočna sodba sodišča, izdana v drugi zadevi, ne predstavlja spremenjene pravne podlage za odločanje v obravnavani zadevi. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da vlogo tožnika za priznanje statusa vojnega veterana na podlagi 4. točke 129. člena ZUP v povezavi z določbo 24. člena ZVV zavrže in odločbo prvostopnega organa odpravi.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZDavP člen 54, 56, 85, 86.
prisilna izterjava davčnega dolga - izbrisana družba - aktivni družbenik - pasivni družbenik
Iz družbene pogodbe podjetja izhaja, da je bil tožnik eden od družbenikov družbe. Večina obveznosti, ki se izterjujejo, so bile odmerjene navedeni družbi za leto 1997, ko je bil tožnik zastopnik navedene družbe in tudi imel aktivno vlogo družbenika. Kot družbenik je imel možnost upravljanja z družbo in vplivanja na sprejete odločitve tudi glede poslovanja družbe, kakor tudi glede izbrisa družbe iz sodnega registra. Dejstvo, da tožnik kot družbenik izbrisane družbe svojega vpliva in možnosti upravljanja družbe dejansko ni izvajal, ne more vplivati na pravilnost ugotovitve davčnega organa, da je imel tožnik kot družbenik v danem primeru vso možnost vplivanja na sprejemanje odločitev družbe in je bil tako aktivni družbenik družbe.
ZZZDR člen 128, 216 - 223. ZUP člen 82, 82/1, 82/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - sodelovanje v postopku - položaj stranke v postopku
Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (varovanke). Zato imata v njem položaj stranke samo oseba, postavljena pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem sprejema obveznosti opredeljene v ZZZDR. Druge osebe, kot npr. sorodniki varovanke, pa v tem postopku nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj se v tem postopku ne varujejo njihove pravice in koristi, marveč pravice in koristi varovanke.
Za dodelitev republiške priznavalnine je potrebno izpolnjevati pogoje, ki so določeni v ZUJIK. K vlogi je treba priložiti ustrezna dokazila, s katerimi se dokazujejo dosežki na kulturnem področju.
DDV - davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - ugodnejši način plačila davčnega dolga
Pri obročnem plačevanju davčnega dolga gre za ugodnejši položaj, ki se nudi davčnim zavezancem zgolj v primerih nastanka nepredvidenih okoliščin na trgu, na nastanek katerih davčni zavezanec ni mogel vplivati in jih tudi v okviru splošnega poslovnega rizika ni mogel predvidevati. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se uporablja v izjemnih primerih, ko je podano dejansko stanje spleta sistemskih in izrednih okoliščin, ki blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - čas pridobitve kapitala - finančni leasing - sklenitev pogodbe o finančnem leasingu
Ker pogodbe o finančnem najemu ni mogoče obravnavati kot pogodbe o pridobitvi kapitala v last, tudi ni mogoče šteti, da je čas pridobitve nepremičnine čas sklenitve pogodbe o finančnem leasingu.
izterjava davčnega dolga - izterjava dolga iz premičnega premoženja - ugovor zastaranja - ustavitev postopka prisilne izterjave
Davčni organ je v skladu z določbo 40. člena ZDavP v enoletnem prekluzivnem roku skladno z 2. odstavkom 394. člena ZGD oz. 2. odstavkom 425. člena ZGD-1, ob upoštevanju njegovega podaljšanja po sklepu Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00, pravočasno začel postopek prisilne izterjave z izdajo sklepa o prisilni izterjavi dolga iz premičnega premoženja. Ker pa je tožnica davčni dolg v celoti poravnala, je davčni organ s sklepom postopek prisilne izterjave ustavil.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 (točka 4.1.).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje razvojno investicijskih projektov - izpolnjevanje razpisnih pogojev - težave pri poslovanju kot posledica splošne finančne krize - ugotavljanje dejanskega stanja
Ker tožnik ni izkazal izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke 4.1 Javnega razpisa, in sicer, da ima težave pri poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, je tožena stranka njegovo vlogo za dodelitev finančnih sredstev pravilno zavrnila.
Sodišče se strinja s toženo stranko, da se v primeru Javnega razpisa dejansko stanje ugotavlja na podlagi navedb strank v vlogah ter na podlagi splošno znanih dejstev (iz javnih evidenc).
ZPOP-1 člen 21, 29. Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 do 2011 točka 4.2, 7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nakup nove tehnološke opreme - razpisni pogoj - opredelitev upravičenih stroškov - usposobljenost strokovne komisije - sklep o izboru - pristojni organ za sprejem sklepa o izboru - obrazložitev sklepa
Točka 4.2 javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009-2011 vsebuje pogoj, da spodnja vrednost upravičenih stroškov znaša 100.000,00 EUR. Upravičene stroške začete investicije pa opredeljuje 7 točka javnega razpisa, zato ni utemeljen ugovor, da javni razpis ni vseboval ustreznih kriterijev za opredelitev upravičenih stroškov.
Ugovor, da strokovna komisija ni bila ustrezno usposobljena za oceno dokumentacije, je povsem pavšalen.
Na podlagi 29. člena ZPOP-1 sprejme sklep o izboru na podlagi ocen projektov ter popolnih in vsebinsko ustreznih vlog odgovorna oseba izvajalca javnega razpisa, to pa je v danem primeru direktorica Slovenskega podjetniškega sklada.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - delo na črno - varstvo potrošnikov - zavajajoče poslovne prakse - nepoštene poslovne prakse - veljavna licenca detektiva
Tožena stranka in pred njo organ prve stopnje sta tožeči stranki pravilno in utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep ter ji na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC pravilno prepovedala opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalne dejavnosti, upoštevaje, da tožeča stranka tekom upravnega postopka ni dostavila licence ne za gospodarsko družbo C. d.o.o. in tudi ne za kakšno osebo, ki je zaposlena v tej družbo.
Inšpekcijski organ je štel oglaševanje tožnika za zavajajočo poslovno prakso po 4. točki 1. odstavka 7. člena ZVPNPP, ki določa, da gre za zavajajoče poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene predvsem, če podjetje trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ali da je za podjetje (vključno z njegovimi poslovnimi praksami) ali za izdelek izdal ustrezno dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res.
Tožena stranka z izrekom, kot ga je oblikovala v izpodbijani odločbi določilu 1. odstavka 252. člena ZUP ni v celoti zadostila. Z izrekom namreč ni odpravila odločbe prve stopnje s svojo odločbo, temveč je z izrekom (pod točko 1) odločila zgolj to, da se pritožbi prosilca ugodi, medtem ko izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje odločitve, da se odpravi odločba prve stopnje.
ZMZ člen 60, 61, 63. URS člen 18. EKČP člen 3, 13. Listina EU o temeljnih pravicah člen 18, 19, 47. ZUS-1 člen 33, 33/2, 62, 62/2.
mednarodna zaščita - varna tretja država - zavrženje prošnje - Republika Hrvaška kot varna tretja država - mladoletnik brez spremstva - vrnitev prosilca v Republiko Hrvaško - pravni interes za tožbo
Tožnik je v upravnem sporu uveljavljal, da mu grozi vrnitev v Grčijo in sicer na način, da je vzpostavil dvom oziroma možnost, da bi prišlo do verižnega vračanja in da bi bil vrnjen v Grčijo. Dvom je v takih primerih dovolj, da se aktivira obveznost pristojnega organa, da posebej dosledno upošteva vse procesne garancije pred izdajo upravnega akta, glede na to, da morajo sodišča v zvezi s presojo zakonitosti odločitev, ki imajo lahko vpliv na pravico iz 3. člena MKVČP, uporabiti strogo presojo. Tudi po stališču Ustavnega sodišča je treba zaradi varstva absolutne pravice popolnoma ugotoviti dejansko stanje in v dvomu je treba presojati v prid prosilcu za azil.
Čeprav se tožnik nahaja izven Slovenije zaradi ravnanja tožene stranke, ki ni bilo v skladu z ustavnimi določili v zvezi z ZUS-1 in določili mednarodne pogodbe, sodišče ne more odreči tožniku pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - položaj stranskega udeleženca - stroški postopka
Sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ne spada med tiste sklepe, ki bi bili v skladu z 2. odstavkom 5. člena ZUS-1 akti, ki se lahko samostojno izpodbijajo v upravnem sporu, niti ni akt, bi bi vseboval vsebinsko odločitev.
Prizadete stranke so z vidika nepravilne uporabe materialnega prava oziroma relevantnih prostorskih aktov izkazale poseg v svoj pravni položaj, saj je obravnavana gradnja zaradi premajhnega odmika direktno posegla tudi na sosednjo nepremičnino in s tem v njihove pravne koristi.
Pritožbeni organ je pravilno zavrnil stroškovni zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela, in to ne glede na to, da se je ravnala po napačnem pravnem pouku. Povrnitev stroškov postopka je vezano na okoliščini, kdo je povzročil upravni postopek (zahteva stranke in po uradni dolžnosti) in kako se je upravni postopek končal (načelo uspeha v postopku).
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSV člen 23, 23/1, 23/2. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5. ZUS-1 člen 4, 4/1, 66.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus - solastnik nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino v solasti - upravni spor zaradi varstva človekovih pravic - procesne predpostavke
Tožničin oče je do ene polovice lastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo in travnik. V tej stanovanjski stavbi ne živi, zato je navedeno nepremičnino potrebno presojati kot premoženje pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnici. ZSV namreč ne določa da bi morale biti podane določene okoliščine, zaradi katerih posameznik oziroma družina ne živi v določenem stanovanju, temveč je relevanten razlog le to, da ne živi.
Zoper izpodbijano odločbo je možno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu, zato niso podani pogoji za hkratno sprožitev subsidiarnega upravnega spora, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic.
ZMZ člen 43, 51, 51/1, 55, 55/1, 55/1-6. ZTuj-1 člen 75, 75/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcem - ugotavljanje istovetnosti - izkazovanje istovetnosti tujca - sum zavajanja in zlorabe postopka
V obravnavanem upravnem sporu tožena stranka dvoma v zatrjevano istovetnost tožnika ni niti omenila in je odločitev utemeljila samo z dejstvom, da ni predložil dokumenta iz 75. člena ZTuj-1, pri čemer je tožnik sam povedal tako ob podaji prošnje, kot tudi na zaslišanju na glavni obravnavi, da mu osebni dokument ali potni list v Sudanu nikdar ni bil izdan. Tožnik na zaslišanju tudi ni kazal znakov neverodostojnosti pri odgovorih na vprašanja, ki so se nanašala na njegovo identiteto in identiteto njegovih pokojnih družinskih članov – matere in očeta.
Iz obrazložitve tudi ni razvidno, na podlagi katerega dejstva je tožena stranka menila, da je bil tožnik seznanjen z ukrepom prisilne odstranitve preden je izrazil namero zaprositi za azil.
ZMZ člen 43, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-16. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - novela ZMZ
Istovetnost je nesporno ugotovljena, ko prosilec za mednarodno zaščito predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V tem primeru tožnik takega dokumenta ni predložil, zato je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je obstajal tudi razlog za ukrep omejitve gibanja iz 16. alineje 55. člena ZMZ, vendar je ta razlog zaradi spremembe ZMZ na podlagi samega zakona prenehal obstajati. V obravnavanem primeru pa sta kljub odpravi te točke še vedno podana dva razloga za omejitev gibanja.