spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pogodba o izobraževanju - vrnitev šolnine - pristojnost delovnega sodišča
Tožnik je v tožbi navedel, da je zaposlen pri toženki in da sta pravdni stranki dne 20.6.2006 podpisali pogodbo o izobraževanju. V tej fazi postopka ta dejstva kažejo na uporabo 172. člena ZDR-1, kar glede na določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 utemeljuje pristojnost delovnega sodišča.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stroški izvršitelja - nadaljevanje postopka v pravdi - enovitost postopka
Če sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, to lahko pomeni le, da je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - odgovornost za zapustnikove dolgove - smrt zapustnika
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove kot ena od pravnih posledic, ki izhajajo iz ZD oziroma pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja.
ZPP člen 17, 17/3, 207, 207/2.ZIZ člen 34, 34/3, 35. ZIZ-E člen 11, 78.
spor o pristojnosti - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ustalitev pristojnosti
Prekinitev postopka (zaradi stečaja toženke) ni ovira za odločitev v (predloženem) sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Z določbo 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/2006, v nadaljevanju ZIZ-E), je (historični) zakonodajalec sicer res nameraval odpraviti navedeno stališče o brezizjemni ustalitvi pristojnosti (primerjaj Poročevalec DZ RS, št. 92, 8.9.2006, str. 28-29), toda novelirana ureditev je začela veljati šele dne 25.11.2006 (78. člen ZIZ-E). Upnica je predlagala izvršbo z dodatnim sredstvom izvršbe dne 17.3.2006, torej še pred uveljavitvijo ZIZ-E, zato stališče po novelirani ureditvi v tej zadevi še ni moglo veljati.
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4.ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2, 42/3.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje podjetnikom posameznikom - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. Če je v obravnavanem primeru šlo za takšno napako pri vročanju, sklep o izvršbi ni mogel postati niti pravnomočen niti izvršljiv. Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ.
Ureditev iz 142. člena ZPP zadeva le način vročanja, ne pa samega kraja vročanja in zato ne pomeni, da podjetniku posamezniku ne bi bila dopustna vročitev na naslovu sedeža. Glede na to, da je funkcija Poslovnega registra Slovenije pravzaprav enaka funkciji sodnega registra (načeli javnosti in publicitete), je treba za podjetnika posameznika smiselno uporabiti 4. odstavek 141. člena ZPP, skladno s katerim je mogoča fikcija vročitve na naslovu sedeža, ki je naveden v registru.
ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti med drugim tudi v primeru, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Navedena določba se nanaša tudi na potrdilo o pravnomočnosti, ki je predpostavka izvršljivosti. V obravnavanem primeru je bilo pravnomočno razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti na izvršilnem naslovu. Sodišče je na to dejstvo pravilno pazilo po uradni dolžnosti in zato zavrnilo upnikov predlog za razširitev izvršbe.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika
Čeprav dolžnik ni izrecno ugovarjal krajevni pristojnosti, je sodišče o krajevni pristojnosti pravilno odločilo v skladu z drugim odstavkom 55. člena (v zvezi s 1. točka prvega odstavka) ZIZ. O nepristojnosti je tako odločalo v okviru preizkusa dolžnikovega ugovora in zato niso upravičeni očitki perpetuacije pristojnosti.
ZIZ člen 55, 55/1-8. ZPPSL člen 59, 59/3, 61, 61/1, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
trditveno breme - izvršilni postopek - izvršilni naslov - potrjena prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti - učinki prisilne poravnave - opozicijski ugovor
Tretji odstavek 64. člena ZPPSL se nanaša na tiste terjatve, ki v sklepu o potrditvi prisilne poravnave niso bile ugotovljene niti ni upnik v zvezi z njimi pred potrjeno prisilno poravnavo pridobil izvršilnega naslova. Sklep o potrditvi prisilne poravnave v tem primeru nima moči pravnomočne odločitve, ampak ima le ustrezne materialnopravne učinke. Ker je potrjena prisilna poravnava dejstvo, ki v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve upnika, že obstaja, velja pravilo, da se mora stranka, ki ima za to pravni interes, nanj sklicevati že v samem postopku za ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), ne pa morda šele v obliki opozicijskega ugovora v izvršilnem postopku.
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Po določbi tretjega odstavka 281. člena ZOR pa se pri neodplačnih razpolaganjih šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, zaradi česar se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano, ali moglo biti znano.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor o pristojnosti - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Po drugem odstavku 62. člena ZIZ bi morebitni dogovor o krajevni pristojnosti izvršilno sodišče lahko upoštevalo samo, če bi ga upnica uveljavljala in določno označila že v predlogu za izvršbo ali če bi ga dolžnica uveljavljala že v ugovoru proti sklepu o izvršbi in dogovor tudi priložila.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - razmejitev pravnih in dejanskih vprašanj - izračun obresti
Sporna vprašanja, ki se lahko pojavijo ob ugovoru zoper sklep o izvršbi (55. člen ZIZ), je mogoče razčleniti na pravna in dejanska. O spornih vprašanjih pravne narave je izvršilno sodišče vedno pooblaščeno odločati, kar pa ne velja za sporna dejstva, glede katerih lahko dolžnik vloži tožbo na nedopustnost izvršbe.
Nasprotovanje načinu izračuna obresti v izvršilnem postopku ne pomeni spora o dejstvih, ker se ugovor ne nanaša na samo terjatev, ki je predmet izvršbe.
ZIZ člen 15, 34, 35, 35/3, 35/4.ZPP člen 17, 17/3.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev
Tretji odstavek 35. člena ZIZ, ki določa prevlado krajevne pristojnosti sodišča, pristojnega za izvršbo na nepremičnine, velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev.
Specialna ureditev ZIZ, pri odločanju v tem kompetenčnem sporu, ob dejstvu, da je pričela veljati šele po vloženem predlogu za novo izvršilno sredstvo, ne more priti v poštev.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kadar je sodišče svojo odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku sprejelo v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZPP, torej takoj po prejemu izvršilnega predloga, ne prihaja v poštev določba tretjega odstavka navedene zakonske določbe o ustalitvi pristojnosti, (če se okoliščine, na katere se pristojnost sodišča opira, med postopkom spremenijo).
Fakturi je mogoče odreči lastnost verodostojne listine, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo, le z argumentom teleološke redukcije. Okoliščina, da je bila faktura izdana v zvezi s poslom, ki ne predstavlja v registru vpisane dejavnosti gospodarske družbe, ne utemeljuje uporabe tega argumenta.
izvršba po drugi osebi - oprava dejanj na dolžnikove stroške - plačilo stroškov - ugovori v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je dolžniku naložena izpolnitev določenih obveznosti. Zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, niso upoštevne.
ZIZ člen 15, 35, 78, 100.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika
Glede na predlagana sredstva izvršbe in njihov vrstni red je pravilna presoja, da je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena in 78. člen ZIZ, v zvezi s 35. členom istega zakona).
krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva - bivališče dolžnika - spor o pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, je odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča v času vložitve izvršilnega predloga.
Organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršitve (člen 278 ZUP 1986).
alternativna vzročnost - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika
Odškodninska odgovornost upnika zaradi tega, ker je zahteval izdajo začasne odredbe zoper dolžnika, je mogoča.
Če obstajata za nastanek škode dva alternativna vzroka, in je tožena stranka v vzročni zvezi le z enim od obeh, je odškodninska odgovornost tožene stranke izključena. Razlog za to je, da bi škoda nastala celo, če bi ne bilo vzroka, s katerim je tožena stranka v vzročni zvezi.