izvršilni naslov - prisilna poravnava - začetek prisilne poravnave med pravdnim postopkom
V kolikor je bila terjatev tožeče stranke kasneje (po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje) ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, je izvršilni naslov izgubil pravno moč. Takšno dejstvo ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti in ga je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010975
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1. ZTLR člen 33.SPZ člen 49.OZ člen 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitvena tožba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - načelo vestnosti in poštenja
Tožnica je svojo „solastninsko pravico na nepremičnini“ (pravilneje pravico, ki preprečuje zavarovanje) dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da je solastninsko pravico poskušala vpisati v zemljiško knjigo, kar potrjuje, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika K. N. prešla na kupca M. in nato na tožnico M. Ma. Slednja sicer res ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, vendar ima na podlagi pridobljenih upravičenj t.i. lastninsko pravico v pričakovanju.
Tožnici tudi ni očitati pasivnosti glede vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj je toženko seznanila z izvenknjižnim stanjem pravic, s tem pa pokazala zadostno mero skrbnosti, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim.
Toženka je ravnala nepošteno, ko je kljub temu, da je bila seznanjena, da dejansko stanje lastništva nepremičnine ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju ter da se tožnica poskuša vknjižiti v zemljiško knjigo, ali povedano drugače, ko je kljub temu, da je vedela za obstoj izvenknjižnih pravic tretjih, zahtevala sodno pridobitev zastavne pravice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba – pogoji za nasprotno izvršbo – izvršba na plačo – dokončanje izvršbe – zahteva za varstvo zakonitosti
Nasprotna izvršba je mogoča, ko je izvršba že opravljena, to pa je, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje, s katerim je terjatev v celoti poplačana, lahko pa tudi v primeru, kadar je poplačana le delno, če je glede preostalega dela izvršba ustavljena. Če izvršba ni končana, ima dolžnik na voljo ugovor po izteku roka.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - pojem terjatve - razlaga zakona - gramatikalna razlaga - ureditvena začasna odredba
Ločiti je treba zavarovalne in ureditvene začasne odredbe. Temelj za uveljavitev kategorije ureditvenih začasnih odredb je pri nas postavilo Ustavno sodišče. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 128, 128/1.
krajevna pristojnost – izvršilni postopke – stalno bivališče dolžnika – podatki centralnega registra prebivalstva - spor o pristojnosti
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
nedopustnost izvršbe – cesija - prenehanje terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb prve stopnje in sicer iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je smisel obrazložitve v zagotovitvi pravice stranke do učinkovite pritožbe, zoper odločbe pritožbenega sodišča pa pritožba ni predvidena; tudi če je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z njo ni mogoče uveljavljati. Drugi razlog je smotrnost.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - splošna krajevna pristojnost – nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - obstoj ugovora pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe, torej tistega procesnega akta, ki predstavlja zahtevo za pravno varstvo in na podlagi katerega se postopek za presojo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo prične (179. člen ZPP). V primeru, kakršen je obravnavani, funkcijo tožbe odigra predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine). Zato in ker specialnih določb, ki bi urejale krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primerih, ko se pravdni postopek nadaljuje iz izvršilnega ne vsebuje ne ZPP in ne ZIZ, se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ali na ugovor tožene stranke (dolžnika iz izvršilnega postopka), podanega najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi ali po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo pod pogojem, da je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek - podatki o stalnem bivališču dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev – stalno bivališče dolžnika
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Upnik je predlagal več izvršilnih sredstev in je zato krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v izvršilnem predlogu najprej predlagal rubež dolžnikovih premičnin, pri čemer njihove lokacije ni definiral in je zato izključna krajevna pristojnost sodišča odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0010887
ZIZ člen 279.ZZK-1 člen 243, 243/1.ZOR člen 107, 107/2.
družbena lastnina – omejitve pravnega prometa – prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču – veljavnost pogodbe – ničnost – prepoved manjšega pomena – odškodnina – škoda, povzročena z začasno odredbo – umik tožbe – izbrisna tožba
V času prenosa pravice uporabe veljavni predpisi so močno omejevali pravni promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini med fizičnimi osebami, prenos v nasprotju s temi predpisi pa je bil ničen. Res je sicer prejšnji družbenoekonomski sistem temeljil na družbeni lastnini, omejitve pravnega prometa pa so bile namenjene varstvu družbene lastnine. Pa vendarle ni mogoče zgolj zato že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe.
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.ZOR člen 454.OZ člen 435. ZIP člen 144, 186.
pravica, ki preprečuje izvršbo – izločitveni (ekscisorni) zahtevek
Ekscisorni (izločitveni) zahtevki se običajno sicer res uveljavljajo zaradi lastninske oziroma solastninske pravice tretjega na predmetu izvršbe, vendar pa podlago takšnemu zahtevku lahko predstavljajo tudi druge stvarnopravne oziroma druge absolutne pravice in obligacijske pravice (med slednjimi predvsem zakup, hramba, prevoz, komisija, skladiščenje in podobno, in sicer ne glede na to, ali je tretji lastnik).
spor o pristojnosti – presoja sodne odločbe izdane v izvršilnem postopku v upravnem sporu
Sodne odločbe v izvršilnem postopku niso dopusten predmet sodne presoje v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije kot specializiranim sodiščem v smislu 2. odstavka 97. člena ZS.
nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - višina terjatve
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010862
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi predloga – sprememba vrstnega reda hipoteke zaradi „fantomskih plomb“ - izbrisna tožba – prodaja nepremičnine v izvršbi - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrstni red zastavne pravice je pomemben za samo vsebino pravice. Kršitev načela vrstnega reda ima tako nedvomno posledice tudi na materialnem področju, kar pomeni, da je možno napačni vrstni red izpodbijati tudi z izbrisno tožbo.
Ko je izvršba že v fazi razdelitve kupnine (kar pomeni, da je bila nepremičnina izročena kupcu bremen prosta) potem tožnik ne more uspeti z zahtevkom, s katerim zahteva ponovno vknjižbo hipotek v drugačnem vrstnem redu (ker so bile hipoteke že izbrisane). S takšnim zahtevkom bi lahko uspel le, dokler sta bili hipoteki vknjiženi v ZK, torej vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi, po tem trenutku lahko tožnik uspe le z drugačnim zahtevkom (npr. ugotovitvenim).
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010866
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 170, 170/1, 170/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – izvršba na nepremičnino – originarna pridobitev lastninske pravice – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev – obstoj zakonske zveze – trditvena podlaga tožbe – razpravno načelo
Skupna lastnina zakoncev o premoženje zakoncev je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odstavek 51. člena ZZZDR). Predmet tega premoženja je tudi lastninska pravica na nepremičnini, ki nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Ta nastane z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, v skupnosti zakoncev in v trenutku nastanka premoženja. Prvi pogoj za njen nastanek je torej obstoj zakonske zveze, v okviru katere zakonca vsak zase ali s skupnim delom ustvarjata premoženje na neposreden ali posreden način.
Zakon predvideva nastanek skupne lastnine tudi v pravno priznani skupnosti zunajzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR), saj je ta zlasti v premoženjskih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Vendar pa tožnica, na kateri je breme, da v zadevi priskrbi ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage (7. člen ZPP), tožbe ni uveljavljala na tej dejanski podlagi, prvostopenjsko sodišče pa je v skladu z razpravnim načelom niti ni smelo presojati. Enako velja tudi glede revizijskih očitkov o gradnji na tuji nepremičnini.
ZIZ člen 9, 9/5, 24, 24/3, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/3. ZIP člen 144, 144/1, 144/2, 144/3.ZZK člen 5, 5/3, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3.ZPP člen 182, 182/3, 192, 192/1, 274, 274/2, 380, 380/1, 384, 384/4.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - solidarni dolžniki - učinkovanje zaznambe izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Okoliščina, da je tožnica materialnopravno gledano postala solidarna dolžnica terjatve, uveljavljane v obravnavanem izvršilnem postopku, tej ne odvzema položaja tretje v tem izvršilnem postopku. Tudi solidarni dolžnik, proti kateremu upnik (še) ni predlagal izvršbe, lahko v izvršilnem postopku, ki se vodi proti drugemu solidarnemu dolžniku, vloži ugovor tretjega, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Pod pogoji iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ lahko vloži tudi tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Za določitev trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe na nepremičnini, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Zato zaznamba izvršbe ne more učinkovati pred izdajo sklepa o izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.