ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 441, 441/1, 339, 339/1.
ustavitev izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi - obravnavanje dolžnikovega ugovora - smiselna uporaba ZPP - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zmotni sta stališči, (i) da 43. člen ZIZ v celoti rešuje vse situacije, v katerih upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (ii) in da je zato izključena smiselna uporaba določb ZPP o plačilnem nalogu.
spor o pristojnosti - izvršba na premičnine - neznano nahajališče premičnin - sedež dolžnika
V sklepu o izvršbi je bila dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, za katere pa ni navedeno, kje se nahajajo. V takem primeru je za vodenje postopka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0012066
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZIP člen 15, 56. ZMZPP člen 17, 87, 87/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - avstrijsko pravo - spor z mednarodnim elementom - pripojitev - pravna sposobnost - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka tuje osebe - združitev zadrug
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
ZIZ člen 272/2, 273. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 98, 98/1, 122, 122/1, 124. ZPP člen 380, 380/2, 391/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opredelitev nepremičnine v predlogu za izdajo začasne odredbe in stanje v zemljiški knjigi
Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – višja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od strank izvršilnega postopka opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je pristojno za odločitev o pritožbi druge stranke predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu je enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznavna kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012029
ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 64, 64/1.
predlog za zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – posebno premoženje zakonca upnika - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve – izločitvena tožba
Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - prenos pristojnosti v izvršilnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 385, 391, 391/2. ZIZ člen 189.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne prakse
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - funkcionalna pristojnost - vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vselej odloča dovolitveno sodišče.
nedopustnost izvršbe - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini
Ker tožnik ob vknjižbi hipoteke ni bil v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik in ker ni zatrjeval niti dokazal, da se toženka ob potrebni skrbnosti na tako zemljiškoknjižno stanje ne bi mogla oziroma smela zanesti, je pravilno stališče sodišča, da tožnikova lastninska pravica ni ovira za poplačilo hipotekarnega upnika, ki je hipoteko pridobil na podlagi pogodbe in jo vknjižil v zemljiško knjigo.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - bivališče dolžnika
Pri odločanju o predlogu za izvršbo se sodišče zanese na podatke o dolžnikovem naslovu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
spor o pristojnosti - izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Ker ima dolžnik, zoper katerega je predlagana izvršba z rubežem na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, po navedbi v predlogu o izvršbi stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju, je za izvršbo pristojno to sodišče.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - sprememba prebivališča dolžnika - izvršilni postopek
Sprememba prebivališča med postopkom ne more vplivati na odločitev, katero sodišče je pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZIP člen 251c, 251d.ZIZ člen 59, 66.URS člen 15, 15/3, 33.ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pogodbeno pridobljena zastavna pravica na nepremičnini - dobra vera upnika - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta zaznamba je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav nedopustnost izvršbe na določen predmet.
sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnine
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.