CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064943
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 5, 7, 528. ZIZ člen 64, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49, 138, 143. ZZK-1 člen 8, 41, 86. URS člen 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - zloraba pravic - zavrnitev predloga
izvršilni naslov - načelo pravnomočnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obstoj dveh izvršilnih naslovov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - posodobljen seznam terjatev - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - ugoditev reviziji
Iz določbe 215. člena ZFPPIPP izhaja, da v primeru prisilne poravnave upnik judikatne terjatve, ki je vključena v seznam ugotovljenih terjatev, pridobi izvršilni naslov, a ta, kasnejši, "jemlje" moč izvršilnega naslova prvemu, prej izdanemu, v obsegu iz 214. člena ZFPPIPP. Ni logično, da bi upnik s tem pridobil nov (dodaten) izvršilni naslov poleg obstoječega za isto terjatev, ampak nov izvršilni naslov (sklep o potrditvi prisilne poravnave) obstoječega omejuje glede deleža, rokov in drugih pogojev, ki so za dolžnika ugodnejši od pogojev za izpolnitev terjatve, določenih v prvem izvršilnem naslovu. Pravzaprav je sklep o potrditvi prisilne terjatve tisti, ki (namesto prej izdane sodbe) določa pogoje, pod katerimi lahko upnik doseže prisilno izterjavo svoje terjatve v izvršilnem postopku (drugi odstavek 215. člena ZFPPIPP). Del sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v katerem se v postopku prisilne poravnave ugotavlja terjatev, torej v primeru, ko je bila o terjatvi, za katero učinkuje prisilna poravnava, predhodno že izdana dajatvena sodba, prekriva to, predhodno sodno odločitev o tej terjatvi, dajatveni del sklepa o potrditvi prisilne poravnave pa določa (nove) pogoje za njeno prisilno izterjavo v sodnem (ali drugem) postopku. Drugačna razlaga bi privedla do situacije, da bi upnik zaradi postopka prisilne poravnave dobil nov (dodaten) izvršilni naslov in tako zoper že tako insolventnega dolžnika razpolagal z dvema izvršilnima naslovoma za isto terjatev, kar pa gotovo ni bil namen določila tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP. Njegov namen je bil podreditev že obstoječih izvršilnih naslovov pogojem potrjene prisilne poravnave.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (ki ima v obravnavanem primeru kljub drugačni zakonski ureditvi enako vsebino kot sicer sklep o potrditvi /redne/ prisilne poravnave) in izvršilno sodišče je predlagano izvršbo dovolilo. Dolžnik je v ugovoru navajal, da želi upnik izterjati dvakrat isto terjatev, enkrat na podlagi sodbe delovnega sodišča in drugič na podlagi sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, in da je to edino terjatev že plačal v izvršilnem postopku, ki je tekel po sodbi delovnega sodišča. Ugovor plačila terjatve, če je to izvršeno v pogojih iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo. V okviru tega ugovora je treba presoditi tudi, ali je bila res plačana tista terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu, torej v sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in posodobljenem seznamu terjatev. Načeli pravnomočnosti in formalne legalilitete za tako presojo v ugovornem postopku nista ovira. Izvršilno sodišče mora namreč na ugovor dolžnika presoditi, ali je terjatev (delno) prenehala in ali to (delno) preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00064814
ZPP člen 24, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 41, 41/2, 41/5, 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 166, 166/1, 266, 266/1, 266/4, 270. ZS člen 99a.
spor o pristojnosti - izključna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - načelo formalne legalitete
Ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00064816
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 91. ZIZ člen 55, 55/1-8.
predlog za dopustitev revizije - dovoljena izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava nedenarne terjatve - vrnitev delavca na delo - poziv delavcu za vrnitev na delo - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje terjatve upnika - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj,
(1) ali v okoliščinah konkretnega primera odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 91. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pomeni poziv delavca (upnika) nazaj na delo (kot izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova);
in (2) ali je v konkretnem primeru terjatev delavca (upnika) že prenehala na podlagi dejstva (morebitnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1), ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 380. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 39.
izločitvena tožba - nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - prisilna hipoteka - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sodna poravnava - fiktivna sodna poravnava - zloraba postopka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odgovor na dopuščeno vprašanje bi bil pod predpostavko, da gre za skupno premoženje lahko nikalen, vendar je ob do zdaj povedanem o tem preuranjeno presojati. Sodišče druge stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti, ali je bila sporna nepremičnina skupno premoženje ali dolžnikovo posebno premoženje, in ni bilo pridobljeno z delom in sredstvi zakoncev, ter ali je šlo pri sklepanju sodne poravnave za zlorabo postopka oziroma ali je bil toženec ob takšnem ravnanju izigran in je bila sodna poravnava nezakonita, kot ves čas trdi toženec, tudi v odgovoru na revizijo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1.
predlog za dopustitev revizije - sklep o izvršbi na podlagi izvršljive sodne odločbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - sposobnost biti stranka - dediči - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00063797
ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDen člen 88.
predlog za dopustitev revizije - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - nedopustnost izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklenjena sodna poravnava - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v primeru ko prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja v drugem sodnem postopku, vezano na sodno poravnavo, sklenjeno v tem drugem postopku, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - opredelitev nepremičnin v pogodbi - istovetnost nepremičnine - lastno strokovno znanje sodišča - dokazovanje z izvedencem - postavitev sodnega izvedenca - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - ugoditev reviziji
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ugotavljanje istovetnosti nepremičnin v okviru trditvene podlage strank mogoče brez pomoči izvedenca. Primerjava skic iz Projekta, na katerem temelji Pogodba, in iz Elaborata, iz katerega izvirata aktualna ID znaka nepremičnin, namreč zahteva zgolj vizualno percepcijo skice Projekta in skice Elaborata ter njuno primerjavo, kar sodi v okvir logičnega, življenjsko izkustvenega sklepanja in znanja splošne izobrazbe ter od sodnika ne terja posebnega strokovnega znanja, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem.
Glede na obstoj številnih posameznih delov v stavbi in njihovo preštevilčenje v Elaboratu je logično, da zgolj na podlagi (opisnih) podatkov iz Pogodbe (in Aneksa) ni mogoče ugotoviti identitete prodanih nepremičnin z nepremičninami, kot so bile leta 2006 vpisane v zemljiško knjigo. Vrhovno sodišče ne vidi nobene ovire, da si ne bi izvršilno sodišče pri ugotavljanju istovetnosti nepremičnin pomagalo z obstoječimi grafičnimi prikazi, katerih namen je tudi ali predvsem lažja določljivost (pozicije in tlorisa) posameznih delov. Vrhovno sodišče se v zgoraj navedeni sodni praksi, katere stališče izvira iz zemljiškoknjižnega postopka, res omejuje na zemljiškoknjižno dovolilo, a to ne pomeni, da sodišče druge stopnje v izvršilnem postopku ne bi smelo vpogledati v (podporne) skice Projekta in Elaborata ter jih primerjati. Prvi je (le) grafična podlaga Pogodbe, drugi pa grafični prikaz (osnova) za vpis stavbe in njenih delov v kataster stavb, iz katerega črpa zemljiška knjiga. Takšno ugotavljanje istovetnosti nepremičnin izvršilnega sodišča ob odločanju o ugovoru dolžnika, ki ne pomeni presoje vknjižljivosti lastninske pravice (bistvo lastninske pravice v pričakovanju je ravno v tem, da ni bila vknjižena iz nekega objektivnega razloga ali iz razloga iz sfere kupca, ne pa iz sfere prodajalca), po oceni Vrhovnega sodišča ne posega v zakonsko začrtane okvire zemljiškoknjižnega postopka oziroma ni v nasprotju z načelom formalnosti postopka iz 86. člena ZZK oziroma 124. člena ZZK-1.
ZPP člen 23, 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5. ZIZ člen 62.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00063638
ZDOdv člen 27, 27/4, 27/6, 31, 31/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. URS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - spor o nedopustnosti izvršbe - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - lex specialis - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Namen 27. člena ZDOdv je uresničen že z izpolnitvijo procesnih predpostavk po drugem in tretjem odstavku 65. člena ZIZ, kar je bilo v obravnavani zadevi izpolnjeno z izdajo sklepa izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega. Drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ v povezavi s šestim odstavkom 27. člena ZDOdv pomenita ureditev lex specialis v razmerju do predhodnega postopka mirne rešitve spora po določbah 27. člena ZDOdv.
Zmotna je presoja nižjih sodišč, da z interakcijo pravdnih strank v izvršilnem postopku ni bila izpolnjena predpisana procesna predpostavka za vložitev tožbe in da ni bil uresničen namen predhodnega postopka z možnostjo njegove izvenpravdne razrešitve.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje denarne terjatve - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepozen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot prepozna revizija (primerjaj 377. člen ZPP), zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00062972
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 200, 202. OZ člen 323, 323/1, 323/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - novacija - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - napotitev na pravdo - zavrnitev predloga
URS člen 22. ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZNP-1 člen 5. ZPND člen 19, 22a, 22a/8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - predlagatelj postopka - zloraba postopka - stroški nepravdnega postopka - izterjava stroškov postopka - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - zavezanec za plačilo stroškov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - označba dolžnika - aktivna in pasivna legitimacija - zakoniti zastopnik otroka - pravica do izjave - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Z razlago, za katero se zavzema revident, da v primeru, ko eden od staršev kot zakoniti zastopnik začne postopek v imenu otroka, vendar ga zlorabi za lastne interese, izvršilno sodišče lahko odstopi od načela formalne legalitete in za formalnega predlagatelja in zavezanca za plačilo stroškov postopka šteje zakonitega zastopnika, bi izvršilno sodišče zakonito zastopnico prikrajšalo za njeno pravico do izjave, s tem pa poseglo tudi v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave). Vprašanja aktivne in pasivne legitimacije izvršilno sodišče praviloma ne sme ponovno presojati, saj bi s tem kršilo temeljno pravilo prepovedi ponovnega sojenja med istima strankama o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno. Zakonita zastopnica mladoletnega predlagatelja glede na skromne ugovore revidenta v nepravdnem postopku, nikakor ni mogla predvideti, da bi lahko bila ona obravnavana kot predlagateljica postopka in s tem tudi kot zavezanka za plačilo stroškov.
spor o pristojnosti - izvršba na delež družbenika - izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti na delež družbenika v družbah s sedeži na območju različnih okrajnih sodišč, je pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ima ena od teh družb sedež in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/1, 100, 134.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca - krajevna pristojnost
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP pa ne pride v poštev v primeru revizije, saj revizijo izrecno ureja sam ZIZ v 10. členu.