zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - obseg izpodbijanja - višina denarne kazni - vpliv odloga izvršbe na odločanje o pravnih sredstvih
Dolžnica v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi denarne kazni, izrečene po po prvem odstavku 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ ni niti omenjala. S tem je obseg izpodbijanja sklepa o izvršbi omejila na preizkus utemeljenosti izreka denarne kazni kot izvršilnega sredstva, torej posledico naložitve prisilne izpolnitve dolžničine obveznosti, vsebovane v izvršilnem naslovu. Sodišče zato ni moglo (niti smelo) po uradni dolžnosti posegati v odločitev o njeni višini.
Ugovor je pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi in se tiče faze dovolitve izvršbe, odlog pa je zastoj v fazi oprave izvršbe in pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Če oba stadija postopka (dovolitev in oprava) izvršbe tečeta istočasno, odlog izvršbe nima vpliva na postopek o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi in se ta postopek lahko izvede do konca.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 108, 108/3. ZIZ člen 100.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti – nepopolna vloga
Okrajno sodišče v Ljubljani je upnika s sklepom na podlagi tretjega odstavka 108. člena ZPP pozvalo, naj sporoči pravi dolžnikov naslov. Ker je stranka nepopoln predlog popravila in ga izročila sodišču v odrejenem roku, se šteje, kot da je bil predlog že v začetku (18. 11. 2008) vložen z vsebino oziroma z dopolnitvijo glede dolžnikovega naslova, ki jo je upnik sporočil kasneje. To pomeni, da je treba stvarno pristojnost presojati na podlagi navedb v izvršilnem predlogu, upoštevajoč pravilen dolžnikov naslov.
ZIZ-E člen 72. ZIZ člen 15, 34, 35, 166. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – kumulacija predmetov izvršbe - krajevna pristojnost
Izvršba na nepremičnine je bila že dovoljena leta 2003, zato ob novem predlogu za izvršbo na drugo nepremičnino ne gre za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, temveč predmetov (nepremičninske) izvršbe. Glede krajevne pristojnosti je treba upoštevati prehodno določbo 72. člena ZIZ-E in ker je bil sklep o izvršbi izdan pred to novelo, je tako za dovolitev, kot za samo izvršbo na novo nepremičnino še naprej podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Postojni.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 30, 32. ZPP-D člen 2, 4, 129, 132. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
spor o pristojnosti – razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo – sprememba zakona - vrednost spornega predmeta – učinki spremembe zakona glede na fazo postopka
Okrajno sodišče v Ljubljani je 23. 12. 2009 izdalo sklep, v katerem je med ostalim odločilo (smiselno o svoji nepristojnosti za nadaljnji postopek in) o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru za nadaljnji pravdni postopek po tega dne še veljavnih in do 31. 12. 2009 uporabljivih prejšnjih določbah 30. in 32. člena ZPP, da je mejna vrednost glede stvarne pristojnosti 8.345,85 EUR. Tako je pred 1. 1. 2010 zaradi vrednosti spornega predmeta v tej zadevi 16.149,01 EUR postalo stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in je obdržalo svojo pristojnost tudi po 1. 1. 2010, ko so se sicer začele uporabljati zakonske določbe o višji mejni vrednosti za razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001449
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZS člen 101, 101/2-5.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
Čeprav se postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine do pravnomočnosti sklepa o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer res ne bo pretvoril v pravdnega in ob vložitvi zadevnega predloga za izdajo začasne odredbe res ni bilo gotovo, ali bo do pravde prišlo, je v zadevi, kakršna je obravnavana, smotrno upniku (morebitnemu bodočemu tožniku) dopustiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da se to dogodi, pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekla pravda.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse - argument teleološke redukcije - prekrita praznina - uporaba sklicne številke v plačilnem nalogu - zahteva za varstvo zakonitosti
Za nepravočasno plačilo sodne takse se (lahko) štejejo (zgolj) primeri, ko sodišče plačila ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži zavezanec.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je pravilno izdalo sklep o izvršbi in se tudi pravilno izreklo za nepristojno za opravo izvršbe na nepremičnine, ki ležijo izven območja njegove pristojnosti. Ker katastrska občina Ravne spada na območje pristojnosti Okrajnega sodišča v Krškem, je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo v tej katastrski občini, pristojno to sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodna odredba - domača sodna odločba - nalog za plačilo v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za zavarovanje terjatve
Presoja pritožbenega sodišča, da zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter je bilo še odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, ni mogoče govoriti o odločbi v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, je materialnopravno zmotna. Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, še vedno pa gre za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ker je bila izdana na podlagi menice, je izkazan tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, saj gre v takem primeru glede na 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ za neizpodbitno izkazano nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - stroški postopka - načelo uspeha v sporu
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - nedopustnost izvršbe - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - prednostna pravica upnika ali drugega zakonca pri poplačilu terjatve - sklenitev sporazuma z enim od zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima upnik, ki je pridobil zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, na podlagi sporazuma z enim od zakoncev, prednost pri poplačilu terjatve iz te nepremičnine, ali pa ima prednost na originaren način pridobljena lastninska pravica drugega zakonca.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - poplačilo upnika - rok zadržanja sklepa o izvršbi v evidenci - ustavitev izvršbe – spremembe po ZIZ-E
Novelirana določba 141. člena ZIZ-E velja od 25. 11 2006 tudi za tiste primere, ko je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele. Določbe 65. člena ni mogoče obravnavati izolirano od ostalih prehodnih določb, iz njene vsebine pa jasno izhaja, da se nanaša prav na uveljavitev določb o informatizaciji izvršilnega postopka.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136. ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na denarna sredstva - prebivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
V tem primeru je pomemben podatek o dolžnikovem bivališču iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vrhovno sodišče je že v mnogih sporih o pristojnosti med sodišči v taki situaciji poudarilo razloge za stališče o ustalitvi pristojnosti tudi v izvršilnem postopku.
Začetno kumulacijo sredstev izvršbe v primeru, ko je med njimi tudi izvršba na nepremičnine, ureja ZIZ v tretjem odstavku 35. člena. Ta določa, da je, če je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, za odločitev o predlogu za izvršbo ter tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 32/1. ZPP-D člen 2, 4, 129, 132. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek
Za določitev stvarne pristojnosti okrožnega ali okrajnega sodišča so odločilne zakonske določbe o pristojnosti, ki veljajo in se uporabljajo na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 35/4, 165, 165/4. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na premičnine – izvršba na delež družbenika v družbi
Določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ ne velja za primer, ko je med izvršilnim postopkom kot novo izvršilno sredstvo predlagana prodaja deleža v družbi.
ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na premičnine - prebivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti - centralni register prebivalstva
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo na plačo je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba - rok za izvršbo - vrnitev delavca na delo - pravice za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Le do vročitve pravnomočne sodbe o vrnitvi na delo oziroma do izteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izvršbo je bilo tožniku priznano delovno razmerje že z navedeno sodbo. Ker tožena stranka v navedenem roku tožnika ni pozvala na delo, je moral tožnik nadaljnji obstoj delovnega razmerja upravičiti s pravočasno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe. Ker prisilne izvršbe ni predlagal v prekluzivnem zakonskem roku 6 mesecev, je pravico do vrnitve na delo, s tem pa tudi pravico do uveljavitve delovnega razmerja od 24. 3. 2005 dalje, izgubil.
Zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan delavcu za čas sodnega spora glede na njegov zahtevek vzpostaviti stanje, ki bo glede pravic iz delovnega razmerja kar najbolj podobno položaju, v kakršnem bi bil delavec, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Po svojem bistvu gre za odškodninsko obveznost, ki se na podlagi 164. člena OZ praviloma realizira z vzpostavitvijo stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala, oziroma kakršno bi bilo, če ne bi bilo delodajalčevega protipravnega ravnanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - pojem verodostojne listine - predhodna odredba - vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi - obstoj nevarnosti
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.