ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1, 481, 481/2. ZIZ člen 280, 280/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - uporaba določb o gospodarskem sporu
V skladu z drugim odstavkom 280. člena ZIZ službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost, zato tožeča stranka ni oseba iz drugega odstavka 481. člena ZPP. V obravnavani zadevi tudi ne gre za spor iz 482. člena ZPP oziroma 483. člena ZPP, zato se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001535
ZIZ člen 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 101, 101/2-5.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarno terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost
Izvršilni postopek poteka zaradi izterjave denarne terjatve, postopek zavarovanja z obravnavano začasno odredbo pa za zavarovanje nedenarne terjatve. Zato se krajevna pristojnost sodišča določa po prvem odstavku 266. člena ZIZ.
ZIZ člen 64. OZ člen 316. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - pobot - obstoj obligacijske pravice - terjatev iz z zakonite obveznosti preživljanja
Tožnica tudi, če bi res z dolžnikom sklenila ustni dogovor o prenosu lastninske pravice na preostali polovici sporne nepremičnine, nikakor ne bi mogla uspeti z tožbo za nedopustnost izvršbe. Tožnica bi sicer s tako pogodbo pridobila obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe, vendar pa vse do izpolnitve pogodbe stvar ostaja v premoženju prodajalca in prodajalčeva sposobnost razpolaganja s to stvarjo ni omejena. Tožnica bi lahko uspela le, če bi bila na podlagi ustnega dogovora lastninska pravica nanjo prenešena tudi že z vknjižbo v zemljiško knjigo.
Obligacijska pravica lahko utemelji ugovor tretjega le v primeru, ko se izvršba vodi na stvar, ki ne spada v premoženje dolžnika, pač pa ima dolžnik stvar le npr. v najemu, depozitu, na posodo. V takih primerih ima nasprotna stranka iz obligacijske pogodbe pravico do vrnitve stvari in na tej podlagi lahko uspešno uveljavi ugovor tretjega, tudi če sicer ni lastnik stvari. Terjatev iz naslova povračila izdatkov zaradi preživljanja skupnega otroka pa nikakor ne more predstavljati podlage za ugovor tretjega za nedopustnost izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršba - vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo, ki bi lahko nadomestilo dolžnikov ugovor v izvršilnem postopku, da sodišče, ki je izdalo sklep po izvršbi, zanj ni bilo krajevno pristojno (1. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Če dolžnik oziroma tožena stranka krajevni pristojnosti pravočasno ne ugovarja, postane po zakonu nepristojno sodišče pristojno za sojenje.
Revident utemeljeno opozarja na neskladje med ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da je bila sicer kupoprodajna pogodba med tožnikom in drugim ter tretjim tožencem z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P826/2003 razvezana (kar implicira, da je lastnik spornega stanovanja tožnik), ter potrditvijo zavrnitve ugotovitvenega zahtevka na ničnost zastavne pogodbe (kar implicira, da je le-ta veljavno sklenjena in na podlagi katere je po naravi stvari izvršba dopustna).
ZIZ člen 41, 41/3, 62, 62/2. ZPP člen 25, 47, 47/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi moralo ravnati tako, kot bi ravnalo v primeru, ko bi se upnik po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ki je veljal pred novelo ZIZ-E, v predlogu za izvršbo sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, sporazuma pa ne bi priložil. Po oceni Vrhovnega sodišča je treba v takšnem primeru krajevno pristojnost sodišča določiti po določbah o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 47. člena ZPP).
nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - spor majhne vrednosti - nepopolna tožba
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz izvršbe (na podlagi verodostojne listine) v pravdni postopek. Ker nepopolnost tožbe ne nastane po krivdi tožeče stranke, jo zato še toliko bolj lahko zadenejo posledice nepopolne vloge šele potem, ko jo na nepopolnost tožbe opozori sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4001494
ZIZ člen 10, 15, 55, 55/1-11, 59. ZPP člen 339, 384, 384/3. URS člen 14, 22, 23, 25, 156, 158.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - prekinitev postopka - enakost pred zakonom - dvom v ustavnost določbe ZIZ
Pri presoji, koliko prostora za smiselno uporabo ZPP pušča določba prvega odstavka 10. člena ZIZ, je treba biti pozoren na to, da ZIZ pravnega sredstva revizije ne pozna. Zato smiselna uporaba določb ZPP glede dovoljenosti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje v postopkih izvršbe in zavarovanja ne pride v poštev. Trditev, da je pritožbeno sodišče med postopkom uporabilo protiustavno procesno zakonsko določbo, vsebinsko pomeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Vrhovo sodišče ne vidi ustavne spornosti določb 10. člena ZIZ, ki v postopkih izvršbe in zavarovanja izključuje revizijo.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pravdni postopek - stvarna pristojnost - sprememba zakona
V primerih, ko postopek, ki se začne s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora dolžnika preide v pravdni postopek, se stvarna in krajevna pristojnost pravdnega sodišča določi na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Ker je bil ta sklep izdan 15. 2. 2010, sta se že začeli uporabljati določbi 2. in 4. člena ZPP-D o (spremenjeni) stvarni pristojnosti okrožnih in okrajnih sodišč.
poroštvo - izbris družbe iz sodnega registra - objektivne meje pravnomočnosti - prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Obe družbi sta bili izbrisani iz sodnega registra šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in tudi po izteku roka za pritožbo. Odločitvi sodišč prve in druge stopnje sta torej pravilni glede na ugotovljena dejstva ob koncu glavne obravnave. Kasnejša dejstva, to je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave, in ki naj bi po mnenju revidenta vplivala na vsebino s sodbo razreševanega pravnega razmerja, pa bo revident lahko uveljavljal v izvršilnem postopku z ugovorom po 8. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/2.
aktivna legitimacija - izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - skupna lastnina zakoncev - ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje
Institut skupne lastnine in skupnega premoženja zakoncev se razlikuje od instituta solastnine. Medtem ko vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim deležem niti na posamezni stvari niti na premoženju.
Ugotovitev o nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki je v skupni lasti izvršilnega dolžnika in tožnice, upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Taka ugotovitev pomeni, da sme izvršilni upnik za poplačilo svoje terjatve poseči na premoženje dolžnika šele po uveljavitvi zahtevka iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR oziroma ko se skupno premoženje razdeli in postane posebno premoženje posameznega zakonca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013166
ZPP člen 367, 367/4, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1. ZZK-1 člen 120, 120/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena ne zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja (po izrecni določbi prvega odstavka 10. člena ZIZ), niti v zemljiškoknjižnem postopku (po izrecni določbi tretjega odstavka 120. člena ZZK-1).
ZPP člen 25, 30, 32, 46, 46/1. ZPP-D člen 132. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izvršilni postopek - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravdni postopek
V primerih, ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in preide zaradi ugovora na podlagi 62. člena ZIZ v pravdni postopek, se po drugem odstavku 62. člena ZIZ določi tudi stvarna in krajevna pristojnost pravdnega sodišča. Odločilne so zakonske določbe o pristojnosti, ki veljajo in se uporabljajo na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013215
OZ člen 376.
zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - določljivost obrestne obveznosti v izvršilnem naslovu - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Zamudne obresti so v izrekih izvršilnih naslovov že po naravi stvari praviloma določene zgolj opisno. Če so za opredelitev obsega tega dela (akcesorne) obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno (drugače kot pri glavnici) z razlago sodišče v izvršilnem postopku – s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno,ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001520
ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 147, 147/1. ZFPPIPP člen 158, 158/4.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnave
Osrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o krajevni pristojnosti
Izvršilno sodišče, ko ob odločanju o ugovoru sklene razveljaviti sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Toženka kot dolžnica je v ugovoru podala predlog, da se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru kot pristojnemu sodišču, Okrožno sodišče v Kranju pa je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo sporazum o pristojnosti iz ugovoru priložene pogodbe.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na premičnine – prebivališče dolžnika
Domneva se, da ima dolžnik stalno prebivališče na naslovu, ki je naveden v izvršilnem predlogu. S tem v zvezi je odločilno, da je v izvršilnem predlogu kot kraj dolžničinega stalnega prebivališča naveden Podlehnik, ki je na območju Okrajnega sodišča na Ptuju.
ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3. ZST člen 6, 6/3. ZST-1 člen 6.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - dopolnitev nepopolne vloge - plačilo sodne takse - pomota pri plačilu sodne takse - zahteva za varstvo zakonitosti
Plačilo sodne takse na napačni prehodni račun sodnih taks (pristojnega sodišča) je treba opredeliti kot očitno pomoto. Prav tako se v primeru obstoja očitne pomote vložnika za ustrezen način izpolnitve te strankine obveznosti šteje tudi (pravočasno) plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča.