spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dogovorjene pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine izredno navedeni sporazum o krajevni pristojnosti in ugovorno sklicevanje na ta sporazum ter njegova predložitev sodišču imajo za posledico krajevno pristojnost sporazumno dogovorjenega pravdnega sodišča.
preizkus znanja izvršitelja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izvršitelj z opravljenim pravniškim državnim izpitom
ZIZ niti v določbi 287. a člena niti v kateri drugi določbi ne predvideva nobenih izjem glede opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev, torej tudi ne za izvršitelje, ki so diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001666
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25. ZZK-1 člen 124.
spor o pristojnosti - predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - nepremičnine na območju več sodišč - krajevna pristojnost
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ne ureja primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo
pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001707
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25.
predhodna odredba – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – zavarovanje terjatve na nepremičninah z območja več sodišč – pristojnost za dovolitev izvršbe – pristojnost za izvršbo – pristojnost za odločanje o predlogu za predhodno odredbo – pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ureja krajevno pristojnost na način, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. člen ZIZ). Na ta način ureja le situacijo, ko je s predhodno odredbo predlagano zavarovanje na posamičnem predmetu. Ne ureja pa primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Namen ureditve je v tem, da se za odločanje o dovolitvi izvršbe krajevna pristojnost skoncentrira pri enem (izvršilnem) sodišču, saj gre za enotno materialnopravno presojo pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi enega, skupnega izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Ob smiselni uporabi velja enako za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, saj izvršilno sodišče presoja obstoj pogojev iz 257. člena ZIZ. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – sredstva izvršbe – bivališče dolžnika – krajevna pristojnost - pomota upnika
Pristojnost se presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Vendar pa je upnikov zapis v predlogu za izvršbo, da se kraj dolžnikovega stalnega prebivališča Veliki Orehek ... nahaja v Velenju, (in ne v Novem mestu) pripisati njegovi očitni pomoti.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 78, 78/2.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - predlagana sredstva izvršbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – bivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
V upničinem predlogu za izvršbo je navedeno dolžnikovo prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Kopru. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe ne upoštevajo in torej ne izključujejo presoje vprašanja pristojnosti po merilih iz že navedene določbe drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – krajevna pristojnost – bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
Navezna okoliščina, ki v konkretnem primeru vpliva na določitev pristojnosti sodišča, je stalno prebivališča dolžnika – ob vložitvi izvršilnega predloga ga je imel v Ormožu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015103
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 43, 44, 44/2. ZIZ člen 192, 193.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobra vera
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnika dokazati, da je njuna obveznost iz sodne poravnave zaradi izpolnitve prenehala. Ker nepravilna izpolnitev tudi šteje za neizpolnitev, je bilo na njuni strani dokazno breme, da je njun pravni prednik sanacijo izvedel pravilno in v skladu s pogoji, določenimi v sodni poravnavi.
Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, zakaj v tej zadevi materialnopravnih učinkov sodne poravnave ni mogoče enačiti z učinki gradbene pogodbe. Pravni prednik tožnikov se je brez plačila zavezal sanirati svoj zgornji zid in ne spodnji zid tožencev. Svojo nepogodbeno odškodninsko obveznost je s sodno poravnavo potrdil (da bi se izognil zahtevani odstranitvi zidu), vendar s tem njegova obveznost ni pridobila učinkov obveznosti iz gradbene pogodbe. Ker je njegova obveznost povzeta v sodni poravnavi (1995), zanjo velja najdaljši zastaralni rok 10 let, ki je bil prekinjen že v istem letu, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo oziroma izvršbo (1998).
ZIZ člen 41, 41/2, 44, 44/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZIZ-E člen 15, 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - zakonska domneva - presoja listine - predhodna odredba - obstoj nevarnosti - pogoji za izdajo predhodne odredbe
Naknadno, po dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice, je bila v spis vložena listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba. Ta listina je ob odločanju o predlagani predhodni odredbi omogočala preizkus, ali je bil sklep o izvršbi (res) izdan na podlagi menice, kar je po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ pogoj za zakonsko domnevo, da obstoji nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in v zvezi s tem presojo, ali so podane vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-1, 58, 58/5. ZPP člen 22, 22/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – krajevna pristojnost – ugotovitev nepristojnosti po uradni dolžnosti
Po izdaji sklepa o izvršbi se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo, če je krajevno nepristojnost sodišča uveljavljal dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnica, ki je po pridobitvi upnikove zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi dosegla vknjižbo lastninske pravice na svoje ime na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno zahtevku za vrnitev darila in za razveljavitev vknjižbene izjave, ni izkazovala obstoja take pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 42c, 42c/2, 54. ZIZ-H člen 14, 35.
spor o pristojnosti – izvršilni postopke – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Določba 40.c člena ZIZ je specialna in se nanaša tudi na odločanje o domnevno prepoznem ugovoru ali o ugovoru, za katerega sodišče ni vedelo ob potrditvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 390. ZPP člen 380, 380/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - prekinitev izvršilnega postopka - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - narava preživninske terjatve - izterjava nadomestila preživnine - postopek osebnega stečaja - stečaj preživninskega zavezanca
V skladu z namenom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu je stališče, da se tudi v primeru, ko Sklad nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskim upravičencem, izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje terjatve - izbris družbe iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - potek enoletnega roka proti družbenikom - pravna narava roka - obveznost zastavitelja
S potekom enoletnega roka za uveljavljanje terjatev zoper družbenika izbrisane družbe je terjatev prenehala, saj gre za rok prekluzivne narave. Ker je do tega prišlo med izvršilnim postopkom zoper zastaranega dolžnika, je utemeljen njegov ugovor po izteku roka o prenehanju same terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0013680
ZIZ člen 226, 226/3, 227, 227/1, 273, 273/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – umik vsebin s spletne strani – prepoved objave vsebin - kršitev prepovedi iz začasne odredbe – denarna kazen – obseg presoje – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče v postopku zavarovanja ob zatrjevani kršitvi prepovedi iz začasne odredbe ne presoja verjetnosti terjatve glede na »novo« ravnanje dolžnika in tudi ne, ali obstoji verjetnost, da je (»novo«) ravnanje dolžnika za upnika škodljivo, za kar se smiselno zavzema zahteva za varstvo zakonitosti (v tem primeru bi bil izničen eden od temeljnih namenov začasne odredbe, ki je v hitrosti upnikovega začasnega varstva), pač pa presoja le, ali gre za dejanje, ki je enako ali se v bistvenem ne razlikuje od tistega, ki je bilo z začasno odredbo prepovedano.