IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014175
ZZK člen 8. SPZ člen 72, 72/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe – hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine – skupno premoženje zakoncev - pravica do poplačila terjatve – originarna pridobitev lastninske pravice – skrbnost kreditodajalca – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Ta ustavna odločba se ob predpostavki dobrovernosti zastavnega upnika ob sklepanju zastavne pogodbe razteza tudi na primere, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.
izvršba na podlagi verodostojne listine – prekluzija – dokazna ocena – izpodbijanje dejanskega stanja – pogodba o akreditivu – pogodba o kratkoročnem posojilu
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – razpolaganje z s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobrovernost pridobitelja
Na podlagi ugotovitev, da je stanovanje predstavljalo skupno premoženje tožnice in prodajalca, da je prodajalec razpolagal s stanovanjem, ne da bi tožnica v to privolila, in da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil v dobri veri, da je prodajalec (edini) lastnik stanovanja, je ugotovitev o utemeljenosti zahtevka za nedopustnost izvršbe, predlagane na podlagi sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena izpraznitev stanovanja, pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013993
ZPP člen 367, 367a, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59, 64, 65, 170, 170/2. SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 5.
predlog za dopustitev revizije – nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zaznamba sklepa o izvršbi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Primer predlagateljev v bistvenem ni podoben primeru, na katerega se sklicujeta – odločitev Vrhovnega sodišča II Ips 220/2006.
ZIZ člen 100, 100/1, 136. ZS člen 114. ZD-H člen 19, 24, 24/1. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet – prebivališče dolžnika
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
ZPP člen 95, 95/1, 335, 336, 383. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije – izvršilni postopek – formalne predpostavke – popolnost pooblastila – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, revizije ni mogoče dopustiti. Poleg tega pa predlog ne izpolnjuje formalnih pogojev za obravnavo, saj ni podpisan in mu tudi ni priloženo novo pooblastilo.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dogovorjene pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine izredno navedeni sporazum o krajevni pristojnosti in ugovorno sklicevanje na ta sporazum ter njegova predložitev sodišču imajo za posledico krajevno pristojnost sporazumno dogovorjenega pravdnega sodišča.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – krajevna pristojnost – bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
Glede krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča je relevanten samo naslov dolžnikovega prebivališča, naveden v predlogu za izvršbo.
preizkus znanja izvršitelja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izvršitelj z opravljenim pravniškim državnim izpitom
ZIZ niti v določbi 287. a člena niti v kateri drugi določbi ne predvideva nobenih izjem glede opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev, torej tudi ne za izvršitelje, ki so diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001666
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25. ZZK-1 člen 124.
spor o pristojnosti - predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - nepremičnine na območju več sodišč - krajevna pristojnost
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ne ureja primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo
pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001707
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25.
predhodna odredba – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – zavarovanje terjatve na nepremičninah z območja več sodišč – pristojnost za dovolitev izvršbe – pristojnost za izvršbo – pristojnost za odločanje o predlogu za predhodno odredbo – pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ureja krajevno pristojnost na način, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. člen ZIZ). Na ta način ureja le situacijo, ko je s predhodno odredbo predlagano zavarovanje na posamičnem predmetu. Ne ureja pa primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Namen ureditve je v tem, da se za odločanje o dovolitvi izvršbe krajevna pristojnost skoncentrira pri enem (izvršilnem) sodišču, saj gre za enotno materialnopravno presojo pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi enega, skupnega izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Ob smiselni uporabi velja enako za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, saj izvršilno sodišče presoja obstoj pogojev iz 257. člena ZIZ. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – sredstva izvršbe – bivališče dolžnika – krajevna pristojnost - pomota upnika
Pristojnost se presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Vendar pa je upnikov zapis v predlogu za izvršbo, da se kraj dolžnikovega stalnega prebivališča Veliki Orehek ... nahaja v Velenju, (in ne v Novem mestu) pripisati njegovi očitni pomoti.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 78, 78/2.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - predlagana sredstva izvršbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – bivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
V upničinem predlogu za izvršbo je navedeno dolžnikovo prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Kopru. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe ne upoštevajo in torej ne izključujejo presoje vprašanja pristojnosti po merilih iz že navedene določbe drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – krajevna pristojnost – bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti
Navezna okoliščina, ki v konkretnem primeru vpliva na določitev pristojnosti sodišča, je stalno prebivališča dolžnika – ob vložitvi izvršilnega predloga ga je imel v Ormožu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015103
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 43, 44, 44/2. ZIZ člen 192, 193.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobra vera
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnika dokazati, da je njuna obveznost iz sodne poravnave zaradi izpolnitve prenehala. Ker nepravilna izpolnitev tudi šteje za neizpolnitev, je bilo na njuni strani dokazno breme, da je njun pravni prednik sanacijo izvedel pravilno in v skladu s pogoji, določenimi v sodni poravnavi.
Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, zakaj v tej zadevi materialnopravnih učinkov sodne poravnave ni mogoče enačiti z učinki gradbene pogodbe. Pravni prednik tožnikov se je brez plačila zavezal sanirati svoj zgornji zid in ne spodnji zid tožencev. Svojo nepogodbeno odškodninsko obveznost je s sodno poravnavo potrdil (da bi se izognil zahtevani odstranitvi zidu), vendar s tem njegova obveznost ni pridobila učinkov obveznosti iz gradbene pogodbe. Ker je njegova obveznost povzeta v sodni poravnavi (1995), zanjo velja najdaljši zastaralni rok 10 let, ki je bil prekinjen že v istem letu, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo oziroma izvršbo (1998).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.