ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 37, 367č.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen državni pravniški izpit - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
ZDavP-2 člen 231, 234, 234/1, 234/2, 234/3, 234/4, 234/5. Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin. Direktiva Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevnmane, carine, davke in druge ukrepe. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2012 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi.
dovoljena revizija po vrednosti - davčna izvršba na denarna sredstva - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - vročitev v uradnem jeziku države članice, kjer je sedež zaprošenega organa Zadeva SEU C - 233/08 - izterjava v okviru vzajemne pomoči - procesne predpostavke za izvršljivost odločbe
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, lahko, kadar odloča o pravnem sredstvu, s katerim se izpodbija veljavnost ali pravilnost izvršilnih ukrepov, kot je vročitev izvršilnega naslova, preveri, ali so bili ti ukrepi pravilno izvedeni po zakonih in drugih predpisih navedene države članice. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice. Naslovniku izvršilnega naslova mora biti omogočeno, da se zanesljivo seznani vsaj s predmetom in podlago zahtevka.
S tem, ko revidentu izvršilni naslov za izterjavo ni bil vročen na zahtevani način, ni bila podana procesna predpostavka za izvršljivost odločbe organa države prosilke glede na določbo 282. člena ZUP, ki se po določbi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Izvršljivost odločbe, ki je vezana na pravilno vročitev odločbe stranki, je procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe, ki mora biti ugotovljena na način, ki je zakonsko predpisan. Ugotavljanje izvršljivosti odločbe kot procesne predpostavke pa ne pomeni poseganja v vsebino izvršilnega naslova.
Pritožbeno sodišče je drugemu upniku denarno kazen izreklo na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila sporna nepremičnina po prodajnem naroku 19. 1. 2009 domaknjena prvi upnici M. U., po prodajnem naroku 13. 1. 2010 drugemu upniku F. U. in po prodajnem naroku 20. 1. 2011 prav tako drugemu upniku F. U., pri čemer pa niti prva upnica M. U., niti drugi upnik F. U. kupnine nista plačala; pritožnik, ki mu je bila torej nepremičnina domaknjena dvakrat zapovrstjo, niti prvič niti drugič ni plačal kupnine, čeprav je bil na tretjem prodajnem naroku ustno opozorjen, da bo ob morebitnem ponovnem neplačilu kupnine kaznovan z denarno kaznijo v znesku 1.300,00 EUR.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – dodatno sredstvo izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom, poleg že dovoljenih sredstev izvršbe, predlaga dodatno sredstvo izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč, postane za dovolitev izvršbe krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
Celo če bi v imenu tožničine pravne prednice pogodbo res podpisala oseba brez pooblastila, bi bila ta kljub temu veljavna, ker sta jo tožničina pravna prednica in kasneje tožnica odobrili (prvi odstavek 88. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč jo je tudi tožnica vse do sporazuma 3. 10. 2003 spoštovala in štela za veljavno. Sama je stanovanje še nadalje pustila v posesti pete toženke, od nje pa je zahtevala plačilo kupnine.
V primeru neizpolnitve pogodbe z zaporednimi obveznosti, ta ni razdrta že po samem zakonu, pač pa le, če jo druga stranka razdre v skladu s pogodbenimi in zakonskimi pogoji (prim. 129. in 546. člen ZOR). Tožnica v tem postopku ni zatrjevala, da je pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti pete toženke razdrla (to bi morala storiti tudi po 127. členu ZOR, na katerega se sklicuje v reviziji). Nasprotno - zatrjevala je, da je prodajalka peto toženko pozivala na plačilo obrokov, torej na izpolnitev pogodbe.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
Res je sicer, da ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu po 134. členu ZIZ ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek); vendar ni zaradi tega z nobeno zakonsko določbo predvidena oziroma odrejena kakršnakoli sprememba že obstoječe pristojnosti za nadaljnje vodenje odprtega izvršilnega postopka, ki je še v teku.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – elektronska izvršba - COVL
Sodišče ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (Ur. l. RS, št. 121/2007) zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba z rubežem denarnih sredstev - ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Tudi če bi med postopkom prišlo do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne bi upoštevale, zaradi česar bi ostalo isto sodišče še naprej pristojno.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - rubež denarnih sredstev – ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošnih znanih dejstev.
ZZZDR člen 57, 57/1, 58, 58/2, 62, 62/2. OZ člen 256.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje - pravni posel med zakoncema – darilna pogodba
Zakonca sta 7. 11. 2001 sklenila darilno pogodbo v notarskem zapisu, s katero je toženec četrtinski del nepremičnine prenesel na toženko, tako da je ta, ob predhodnem vpisu do 1/4, postala lastnica ½ te nepremičnine (druga polovica je bila odsvojena že leta 1999). To pomeni, da je ¼ deleža na predmetni nepremičnini postala posebno premoženje toženke.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – razveljavitev klavzule o izvršljivosti – odločitev o dovolitvi izvršbe - COVL
Iz besedila tretjega odstavka 40.c člena ZIZ in splošnega pravila v prvem odstavku 40.c člena izhaja, da je zakonodajalec hotel doseči, da sodišča ne bi po prejemu predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, tudi kadar je ta neutemeljen, izvršilnih spisov takoj vrnila COVL Okrajnega sodišča v Ljubljani, ampak le takrat, ko bo to sodišče tudi že ugotovilo, da je predlog utemeljen.
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 94, 243.
izvršba na nepremičnine – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – obstoj veljavnega razpolagalnega pravnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe – solastnina - vpis v zemljiško knjigo
Upoštevaje zlasti dejanske ugotovitve, da sta tretji tožnik in pravna prednica prvih dveh tožnic že precej pred toženkino pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku razpolagala z veljavnima zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporni nepremičnini, bi nižji sodišči morali upoštevati, da so kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa na tretjega tožnika in njegovo ženo že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo v izločitveni pravdi. Imela sta (so)lastninsko pravico v pričakovanju, s tem pa pravico, ki preprečuje izvršbo.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – bivališče dolžnika – podatki iz centralnega registra prebivalstva
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
spor o pristojnosti – izvršba na sredstva na dolžnikovem računu – sprememba bivališča dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo – ustalitev pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že pojasnilo, da se po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP krajevna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka istega člena: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
izvršilni postopke – prenehanje terjatve iz naslova zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum – prenehanje teka obresti - ustavna odločba – obseg odločanja v izvršilnem postopku – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče sme v izvršilnem postopku ugotavljati, ali je obveznost iz izvršilnega naslova naknadno prenehala (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Po naravi stvari je to okoliščino vedno mogoče ugotavljati le za nazaj. V konkretnem primeru sodišče v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, ob izdaji sodbe v letu 2004 ni moglo upoštevati ustavne odločbe U-I-300/2004 z dne 2. 3. 2006 v zvezi z določbo 1060. člena OZ. Ker pa je sodišče tudi v izvršilnem postopku dolžno uporabljati zakon, ki je skladen z ustavo, kar za čas po 1. 1. 2002 v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pomeni, da mora upoštevati tudi 367. člen OZ, sme dolžnik ugovor prenehanja terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti na podlagi pravila ne ultra alterum tantum uveljavljati tudi v izvršbi, a le za čas po 1. 1. 2002. V primerih, kakršen je obravnavan, ko so zamudne obresti dosegle glavnico že pred uveljavitvijo OZ, so tekle do 1. 1. 2002, ker je takšno obrestovanje dopuščal takrat veljaven ZOR, s 1. 1. 2002 pa so glede na navedeno ustavno odločbo nehale teči po samem zakonu.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015286
SPZ člen 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 64, 170, 170/2.
priposestvovanje - ugovor tretjega - izvršba na nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - prisilna hipoteka - izločitvena pravda - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vknjižba lastninske pravice priposestvovalca
Kdor ima na nepremičnini pravico, ki je ne vpiše, lahko nosi negativne posledice le v primeru učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo, torej, ko upnik na tej nepremičnini pridobi pravico na pravnoposlovni podlagi. Ker toženke, ki je pridobila hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, ne varuje dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je za odločitev nepomembno, da tožnica s priposestvovanjem pridobljene pravice ni vpisala v zemljiško knjigo.
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi in se torej ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke) pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno oziroma je celo zmotno presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje. Za odločitev v konkretni zadevi je ključno, ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
ZPP člen 11, 25. ZIZ člen 2, 35, 35/2, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih okrajnih sodišč, pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1013705
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZIZ člen 287, 287/1-1, 287/4. ZUP člen 224, 224/1-1.
razrešitev izvršitelja – začasna odredba – izvršljivost odločbe – z zakonom določene posledice razrešitve
Z začasno odredbo ni mogoče osebi, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja, začasno (na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1) do pravnomočnosti odločbe ugotoviti, da začasno izpolnjuje pogoje in ji začasno dovoliti opravljati dejavnost. Taka začasna odredba bi bila v neposrednem nasprotju z določbami ZIZ, saj razrešitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ nastopi po samem zakonu z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja (prva alineja drugega odstavka 287. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001984
ZPP člen 46, 46/1, 48, 63, 67. ZIZ člen 62, 62/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – izvršilni postopek – stečajni postopek zoper toženo stranko pred drugim sodiščem – koneksna tožba
Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.