spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – dodatno sredstvo izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
ugotovitev nedopustnosti zavarovanja terjatve s hipoteko – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – dobra vera – pravna oseba – zavrnitev revizije
V konkretni zadevi toženka hipoteke ni pridobila s pravnim poslom, temveč z vknjižbo na podlagi odločbe sodišča, zaključek o toženkini (ne)dobrovernosti tudi po presoji revizijskega sodišča ne more vplivati na (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka.
Dobra vera se domneva. Dobrovernost pravne osebe se presoja po dobri veri organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo področje pomembno, da stvar pripada pravni osebi (46. člen SPZ), pri čemer je presoja dobrovernosti odvisna od védenja ključnih oseb v pravni osebi.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2-12, 380, 380/1. ZIZ člen 55, 55/2-12, 59, 59/1.
zmotna uporaba materialnega prava - ugovorni razlogi - sporna dejstva - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - člen 59/1 ZIZ - pogoji za vložitev tožbe - opozicijski in impugacijski razlogi
O kršitvi procesnega pravila ne bis in idem ni mogoče govoriti, saj prav prvi odstavek 59. člena ZIZ dolžniku daje pravico, da z vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe začne pravdni postopek.
Čeprav pravna teorija meni, da lahko dolžnik v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe uveljavlja le opozicijske razloge, sodna praksa takšni (utesnjujoči) razlagi prvega odstavka 59. člena ZIZ nasprotuje in dopušča uveljavljanje impugnacijskih razlogov. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že dopustilo uveljavljanje tožbe prav iz impugnacijskega razloga po 12. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga s trditvami, da terjatev ni prešla nanj, v tej pravdi zatrjuje tudi tožnik.
Vendar pa sta si pravna teorija in sodna praksa enotni v zahtevi, da je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe dopustna le v primeru, če med pravdnima strankama obstoji spor o dejstvih.
spor o pristojnosti – izvršba - splošna krajevna pristojnost – stalno prebivališče toženca
V skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti glede na v predlogu za izvršbo navedeno in tudi sicer ves čas nesporno stalno prebivališče toženca je krajevno pristojno za odločanje v tem sporu Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL – krajevna pristojnost – stalno prebivališče dolžnika
Za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. V obravnavanem primeru je to sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – sprememba okoliščin med postopkom – sprememba bivališča dolžnika - izvršba – oprava izvršbe – ustalitev pristojnosti
Položaj, ko se okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča, spremenijo med postopkom, ureja določba tretjega odstavka 17. člena ZPP: sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje ugovora o dogovorjeni pristojnosti v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (pravdnem postopku)
Ob presoji, da se v danem primeru za določitev krajevne pristojnosti upošteva sporazum med strankama, pa tožena stranka ne more uspeti z ugovorom splošne krajevne pristojnosti, ki ga je uveljavljala v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2011. Sojenje pri sodišču splošne krajevne pristojnosti bi namreč tožena stranka, glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, lahko uveljavila kvečjemu z izpodbijanjem dogovora o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZIZ člen 41, 62. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 48, 69.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – sporazum o krajevni pristojnosti – dolžnost določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti
Ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Kasnejše sklicevanje tožeče stranke na sporazum o krajevni pristojnosti v pripravljalni vlogi v pravdi s sočasno predložitvijo sporazuma je prepozno in ga ni mogoče upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 40c/2, 100, 100/1. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – izvršba - kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na dolžnikovo plačo
Ker je upnik kot prvo izvršilno sredstvo predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo ter druge stalne prejemke in denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, je krajevno pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014900
OZ člen 255. ZIZ člen 64, 64/1. SPZ člen 5.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna pogodba - actio Pauliana – pravni interes
Tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče vložiti, ko ima dolžnikovo neodplačno razpolaganje za posledico poslabšanje pravnega položaja upnika.
Dokler ima upnik poplačilno pravico na celotnem stanovanju (oziroma spada stanovanje v izvršilnem postopku v posebno premoženje dolžnika), ne more izpodbijati dolžnikove sklenitve pogodbe o priznanju deležev na skupnem premoženju.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZIZ člen 34, 34/3, 43, 43/3, 194, 194/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – neuspešna izvršba - naknadna objektivna kumulacija sredstev in predmetov izvršbe – delna ustavitev izvršbe – isto izvršilno sredstvo in isti predmet – predlog za nadaljevanje izvršbe
V primeru delne neuspešnosti izvršbe in posledične delne ustavitve ZIZ ne daje podlage, da bi lahko upnik v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Ustavljeni izvršilni postopek se ne more več nadaljevati, saj je z delno ustavitvijo postopka dovoljenje za uporabo določenega izvršilnega sredstva oziroma dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe v tekoči izvršbi [v njenih (časovnih) mejah pravnomočnosti] ukinjeno. Upnik sicer lahko omenjene meje pravnomočnosti preseže z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin (velja milejši dokazni standard) in s tem izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, vendar tega v konkretnem primeru ni storil. Upnik prav tako ni vložil novega izvršilnega predloga.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino – krajevna pristojnost
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na
nepremičnine
četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Za primere, ko je predlagana izvršba na le eno nepremičnino, prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - nepremičnine z območja več sodišč
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Krajevna pristojnost za odločanje o izvršilnem sredstvu izvršbe na nepremičnine, na katero četrti odstavek 35. člena ZIZ napotuje, je urejena v 166. členu ZIZ. Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavlačevanje postopka
Neutemeljene trditve o zavlačevanju izvršilnega postopka ne utemeljujejo določitve drugega sodišča namesto pristojnega.
izvršilni postopke - pristojnost za izvršbo na nadomestna dejanja izvršbe – spor o pristojnosti
Predlagano je bilo le eno sredstvo izvršbe: pooblastilo upnici, naj opravi nadomestna dejanja izvršbe na stroške dolžnikov. Prodaja nepremičnine v P. je (poleg rubeža dovoljenega dela plače) le ena od faz opravljanja izvršbe s tem sredstvom izvršbe. Zato ne gre za kumulacijo dveh sredstev izvršbe in zato ne za kolizijo dveh izključnih krajevnih pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.
Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.
Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, in ne vloži pravočasnega ugovora zoper sklep o prisilni izterjavi davčne obveznosti (56. člen ZDavP).
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.