spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno bivališče dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo - podatki o stalnem bivališču iz centralnega registra prebivalstva
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana; med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4. ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZIZ člen 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/1, 367, 367/4, 367a, 385, 385/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - sposobnost biti stranka v postopku – smrt stranke med postopkom – prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvršilni postopek se začne z vložitvijo izvršilnega predloga, zato mora dolžnik obstajati v tem trenutku, saj se prav v času vložitve izvršilnega predloga presoja, ali je dolžnik lahko stranka v postopku. Konkretni sklep o izvršbi je postal pravnomočen 30. 8. 1997. Prvotni dolžnik pa je umrl med postopkom, septembra 2006. Po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče prekinjeni postopek zaradi smrti stranke nadaljevalo z njegovim dedičem A. P. Smrt stranke med postopkom ne povzroči neodpravljive pomanjkljivosti procesne predpostavke biti stranka v postopku, zato je izpodbijana odločitev višjega sodišča napačna in jo je Vrhovno sodišče razveljavilo.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti – izvršba – ustalitev pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 57, 481, 481/1. ZIZ člen 168, 168/5.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – postopek v gospodarskih sporih
V primeru odločanja o zahtevku po petem odstavku 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici. Zato prihaja glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) v poštev uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so pristojna za odločanje okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP) in v katerih za primer, kakršen je obravnavan, ne veljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti iz 57. člena ZPP.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – šifra katastrske občine – napaka v predlogu za izvršbo
Ne glede na napako v predlogu za izvršbo se ta predlog nanaša na nepremičnine v katastrski občini Truške, zato je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - aktivna legitimacija – izvršba na podlagi verodostojne listine
V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavati pritožbo dolžnika in odgovoriti na vprašanje: ali je prvi odstavek 24. člena ZIZ, ki ureja prehod terjatve (ali obveznosti) v postopkih za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, možno širiti tudi na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine; ali predlogu za izvršbo priložena pogodba o odstopu terjatve izpolnjuje lastnosti verodostojne listine iz 23. člena ZIZ (na primer po zakonu overjene zasebne listine). Če bo njegov odgovor na vprašanje pritrdilen, bo to pomenilo, da je (bil) novi upnik (prevzemnik terjatve) na njeni podlagi upravičen sprožiti izvršilni postopek. Zato bo v takšnem primeru potreba po dokazovanju pravnega nasledstva v smislu 24. člena ZIZ odpadla.
ZIZ člen 35, 38c, 38c/2, 100, 100/1, 100/3, 136. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršba na podlagi verodostojne listine – obračun stroškov sodnega izvršitelja kot izvršilni naslov
Dokončni obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja skladno z drugim odstavkom 38.c člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – sporazum o krajevni pristojnosti – nadaljevanje izvršilnega postopka kot po ugovoru zoper plačilni nalog
Glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, sta stranki imeli možnost dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavljati že v izvršilnem postopku. Po drugem odstavku 62. člena ZIZ namreč sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Že iz razloga, ker nobena od strank te možnosti v izvršilnem postopku ni izkoristila, sporazuma o pristojnosti ni mogoče upoštevati v predmetnem pravdnem postopku.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – bivališče dolžnika
Vrednost spornega predmeta znaša 78.032,78 EUR, tožena stranka pa ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Zato je navedeno sodišče pristojno za odločanje o sporu.
Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek v gospodarskih sporih – subjektiviteta pravdnih strank
Spor je gospodarski, saj sta obe pravdni stranki bodisi gospodarska družba (tožnik) bodisi javni zavod (toženka). Zato je za odločanje v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – več sredstev izvršbe – krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 44, 44/4, 45, 45/4. ZPP člen 22, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – prebivališče dolžnika
V obravnavani zadevi je bi na podlagi popravljenega in dopolnjenega predloga za izvršbo izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico z navedenim stalnim prebivališčem v L., dovoljena je bila izvršba na denarno terjatev dolžnice in odločeno je bilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Glede na te podatke se Okrajno sodišče v Ljubljani z novim sklepom ni več moglo izreči, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi.
spor o krajevni pristojnosti – sporazum o pristojnosti – postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti
Prva in tretja toženka sta sporazum o krajevni pristojnosti sicer uveljavljali s prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku. Vendar pa bi glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, dogovorjeno krajevno pristojnost lahko uveljavljali že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Le tedaj uveljavljano prorogacijo pristojnosti bi namreč lahko upoštevalo izvršilno sodišče ob odločanju, pred katerim stvarno pristojnim pravdnim sodiščem bo tekel nadaljnji postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozorilo o neobstoju terjatve – rubež terjatve
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe: zarubiti je mogoče tudi sporno in tudi neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne, se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Ker se spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kranju.