določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati.
ZIZ člen 11, 15, 166, 166/2, 239, 256, 256/1. ZPP člen 22, 22/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - predhodna odredba – naknaden predlog za nepremičninsko zavarovanje s predhodno odredbo – ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ to dovoljeno storiti ob predhodnem preizkusu predloga za dodatno sredstvo zavarovanja, v katerem upnik poleg že dovoljenih sredstev zavarovanja s predhodno odredbo kot novo sredstvo predlaga zavarovanje s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.
V tej zadevi se sodišče ni izreklo za nepristojno v fazi predhodnega preizkusa predloga za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, temveč v fazi odločanja o takšnem predlogu oziroma njegovem delu, kar pa je prepozno.
Če bi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu presodilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, bi se ob obstoju izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko izreklo za nepristojno za odločanje o celotnem takšnem predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja v fazi predhodnega preizkusa. V nasprotnem primeru bi ob odsotnosti zakonske podlage za drobljenje odločanja o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah moralo sodišče odločiti o predlogu meritorno v celoti. Takšno ravnanje bi bilo tudi v skladu z načelom hitrosti, ki sodišču izrecno nalaga, da v postopku izvršbe in zavarovanja postopa hitro (11. člen ZIZ).
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršilni postopek - novo sredstvo izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika – ustalitev pristojnosti
Predlog upnika z dne 10. 8. 2012 ni predlog za izvršbo, ampak predlog, da se izvršba nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe in z novim sredstvom izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine. V takšnem primeru je upoštevaje določbo prvega odstavka 35. člena ZIZ in tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ki je zoper prvotnega dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 15. 4. 2010 dovolilo izvršbo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba - dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč
Primeri, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, so urejeni v drugem odstavku 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
spor o pristojnosti – izvršba na delež družbenika – pristop k izvršbi
Določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ je treba razumeti tako, kot se glasi, to je, da se sama prodaja poslovnega deleža opravi na smiselno enak način kot prodaja nepremičnine. Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine je torej določena samo glede načina oprave izvršilnega dejanja prodaje, ne pa tudi glede kateregakoli drugega vprašanja, povezanega s postopkom. To pomeni, da smiselna uporaba ostalih določb ZIZ, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, vključno z določbo 171. člena ZIZ o pristopu k izvršbi, v postopku izvršbe na delež družbenika ne pride v poštev.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - ponovni ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost sodišča glede na dovoljeno sredstvo izvršbe
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za odločanje o dolžnikovi vlogi, ki se obravnava bodisi kot nov ugovor bodisi kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
spor o pristojnosti – sporazum o pristojnosti – sklicevanje na sporazum o pristojnosti – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku
V postopku, ki se začne z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – kumulacija sredstev izvršbe po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – rubež poslovnega deleža dolžnika
Določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ, po kateri se za primer izvršbe na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, se nanaša le na način oprave izvršbe (na prodajo deleža družbenika) in, kot je pravilno menilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, ne posega v pravila o krajevni pristojnosti.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 108. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno prebivališče dolžnika – nerazumljiva vloga – nepopolna vloga
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi splošno znanih dejstev in na podlagi navedb v izvršilnem predlogu. Takšne so tudi navedbe upnika o dolžniku, ki jih na poziv sodišča navede v dopolnitvi predloga (108. člen ZPP).
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – krajevna pristojnost do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi – izključna krajevna pristojnost - krajevna pristojnost po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Sodišče potem, ko mu je bila zadeva po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ posredovana v reševanje, celovito odloča o vseh nadaljnjih vprašanjih v izvršilnem postopku tudi v primeru razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe - pojem „med izvršilnim postopkom“ po členu 31 ZIZ - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog upnika, naj sodišče odredi, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, je podan med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ), če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
Sodišče izda zavrnilno oziroma t.i. nepravo zamudno sodbo, kadar iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V skladu z ureditvijo po noveli ZPP-D lahko to stori brez vračanja tožbe tožniku v popravo le tedaj, ko je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku. Prav tak (gre za t.i. neodpravljivo nesklepčnost) je tudi predmetni primer.
ZPP člen 185, 186, 254, 367a, 367c, 437, 437/1. ZIZ člen 23.
predlog za dopustitev revizije – izvršba – izpisek iz poslovnih knjig - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba – prodaja nepremičnine – nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča.
Kolegialna povezanost, ki jo omenjata dolžnici, v konkretni zadevi ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti.
Problematizirano vprašanje pravočasne priglasitve stroškov sodne takse za vloženo pritožbo v pritožbenem postopku ureja tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopkih izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopku s pravnimi sredstvi sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim po določbi 165. člena ZPP. V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP).
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti v pravdi
Tožeča stranka (prej upnik) in tožena stranka (prej dolžnik) sporazuma o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku nista uveljavljali. Njuno kasnejše sklicevanje na sporazum o krajevni pristojnosti v pripravljalnih vlogah v pravdi s sočasno predložitvijo sporazuma je upoštevaje drugi odstavek 62. člena ZIZ prepozno in ga ni mogoče upoštevati.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 56. ZGD člen 101. ZGD-1 člen 100. ZIZ člen 186, 186/1.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - solidarnost dolžnikov - solidaren dolg - izvršilni naslov - izvršilni dolžnik - dovolitev izvršbe
Določba 56. člena ZZZDR oziroma 101. člena ZGD, v kateri je določena solidarna odgovornost zakoncev oziroma subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, je (le) materialnopravne narave in ne pomeni, da upnica pred prisilno uveljavitvijo terjatve ni dolžna najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev oziroma družbenikov (bodisi da pridobi ustrezno sodbo bodisi da zoper oba vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine). Temeljna predpostavka za dovoljenost izvršbe je namreč dejstvo, da je nepremičnina dolžnikova last (prvi odstavek 186. člena ZIZ). Četudi upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, mora najprej zoper tožnico predlagati izvršbo in doseči dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila tožnica, ki je bila po neuspešnem ugovoru tretjega napotena na pravdo in tako očitno v izvršbi ni imela položaja stranke, prikrajšana za sodno varstvo, prodaja njenega premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi pomenila nedopusten poseg v tuje premoženje. Dokler torej ni dovoljena oziroma razširjena izvršba tudi zoper tožnico, za uveljavitev sicer solidarne terjatve na njeno premoženje ni dopustno poseči.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršb na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – dodatno sredstvo izvršbe – nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2.
spor o pristojnosti – predhodna odredba – pravnomočnost sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.