nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.
Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti
Sodišče mora ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upoštevati sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZIZ člen 108, 197, 207, 207/3. SPZ člen 136, 147, 147/3, 147/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - vrstni red poplačila terjatev - zastavna pravica na nepremičnini dolžnika - trenutek pridobitve zastavne pravice - razdelitveni narok - posledice izostanka z razdelitvenega naroka - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku
Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.
Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek – bivališče dolžnika
Ker je upnik navedel, da ima eden od dolžnikov (A. A.) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju, je Okrajno sodišče v Črnomlju pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za vsa druga vprašanja v izvršbi.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo
Okoliščina, da je po vložitvi predloga za izvršbo dolžnik spremenil stalno prebivališče (11. 7. 2001 se je prijavil na sedanji naslov v Zidanem mostu ..., ki leži na območju Okrajnega sodišča v Celju) povsem enotni in obsežni praksi Vrhovnega sodišča ne vpliva na določitev krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4002373
ZIP člen 19, 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - sodna poravnava - zapadlost terjatve iz sodne poravnave – zamudne obresti – banka – izračun zamudnih obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da bi tožnika prekoračitev dovoljene obrestne mere pri njenem izračunu, napačen izračun revalorizacije in nespoštovanje omejitve teka obresti lahko kot dolžnika uveljavljala v izvršbi, ne pa v pravdi za ugotovitev ničnosti sporazuma. Sporazum namreč ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen, če banka kot upnica napačno obračuna obrestno mero, revalorizacijo ali višino obresti. Takšno ravnanje banke predstavlja kvečjemu kršitev pogodbe, določila pogodbe (oziroma sporazuma) pa so še vedno v skladu z zakonom.
19. člen ZIP je v drugem odstavku določal, da se zapadlost terjatve iz sodne poravnave dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Stališče tožnikov, da bi moral zapisnik sporazuma določati točen datum zapadlosti terjatve, ni pravilno. Zadošča namreč, da je mogoče ta datum na podlagi sodne poravnave določiti.
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
spor o pristojnosti – nedopustnost izvršbe – izključna krajevna pristojnost
Za pravdni postopek zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki je eden izmed sporov, ki nastajajo med izvršilnim postopkom, je po 63. členu ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1014405
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 30, 30/1, 30/3, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje po 4. členu ZUS-1 – sodno varstvo v upravnem sporu - napačen pravni pouk
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To pa ne pomeni, da je zoper tak sklep dovoljeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
Tožnica v tej pravdi tako ne varuje svoje originarno pridobljene (pa ne vpisane) izključne lastninske pravice. V takšni situaciji pa je upnik, ki je svojo pravico do poplačila pridobil pred spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi (njegova dobrovernost pa ni izpodbijana), varovan oziroma razmerje med tožnico in toženčevim dolžnikom na dopustnost izvršbe ne vpliva.
izvršilni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Upnica je kot sodnica delno razporejena na pristojno sodišče, zato bi odločanje tega sodišča utegnilo vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku
Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni primerno sredstvo za odpravo morebitnih kršitev (procesnega in materialnega prava), ki jih je zagrešilo izvršilno sodišče.