ZIZ člen 62, 62/2, 46, 46/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP)
Podatek o prebivališču dolžnice (sedaj toženke) vsebuje upnikov predlog in ne gre za podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti relevanten ta podatek in ne podatek, ki ga sodišče pridobi iz centralnega registra prebivalstva, kot tudi ne naslov, na katerega je sodišče uspelo stranki vročiti pisanja. Ker gre za postopek, v katerem se krajevna pristojnost ravna po splošnem pravilu o krajevni pristojnosti, se sodišče ne more po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, pač pa bi se lahko le na pravočasen ugovor tožene stranke (dolžnice).
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v k. o. P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v katastrski občini P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
V predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine je upnik naštel 18 dolžnikovih nepremičnin in jih opredelil z ID znakom, ki se pri prvih dveh navedenih parcelah začne z 2649-..., ID znak ostalih šestnajstih pa z 2619-... Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno napako, ki na tek izvršilnega postopka pred krajevno pristojnim sodiščem ne sme vplivati.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZS člen 114.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prekinitev postopka - izvršna na nepremičnine - kraj v katerem leži nepremičnina - stečaj dolžnika
Prekinitev postopka ni ovira za odločitev v sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Dolžnikova nepremičnina, ki je kot prva navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Izola, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala v območje občine Izola oziroma v območje sodnega okraja Izola in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu (114. člen Zakona o sodiščih - ZS pred novelo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena novele ZS-H).
ZIZ člen 34, 44a, 45, 290. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države za delo sodišča - sodni izvršitelj kot oškodovanec - sklep o postavitvi sodnega izvršitelja - vročitev sklepa izvršitelju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti
Ni mogoče trditi, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na nekatera sredstva, ko ni nemudoma poslalo sklepa izvršitelju.
Oštevilčenje posameznih sredstev izvršbe še ne pomeni, da se izvršba opravi v takem vrstnem redu ter da sklepov o izvršbi ni bilo potrebno vročiti tožniku kot izvršitelju. Vendar že iz samega Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi moralo sodišče takoj ali nemudoma ali najpozneje v nekem določenem roku izvršitelju vročiti sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj. Čas med pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in poplačilom terjatve je lahko različno dolg - tudi zelo kratek v primerih, ko dolžnik sam izpolni terjatev, ali ko organizacija za plačilni promet obvesti sodišče o opravljenem poplačilu upnika. V tem času lahko pride do različnih situacij (ali je imenovan drug izvršitelj ali je predlagano drugo sredstvo izvršbe ali je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine ali tožnik ni bil imenovan za izvršitelja ali je bila terjatev poplačana).
ZPP člen 25, 481, 481/1-2. ZIZ člen 40c, 40c/4, 41a, 41a/1, 100, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - konkurenca izključnih pristojnosti - izvršba na podlagi menice - gospodarski spor
V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj je upnik gospodarska družba, dolžnik pa samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar je izpolnjen kriterij iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Prvi odstavek 41.a člena ZIZ upniku daje možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je (za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku) na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002616
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravice kupca - nemožnost vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti
glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da - v primeru, ko kupec na javni dražbi kupi nepremičnino in se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik - niso podani elementi odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017692
ZPP (1977) člen 94, 95, 95/1-5. ZPP člen 94, 94/1-1, 94/1-2, 94/1-3, 94/1-4, 286, 286b, 286b/1. ZGD člen 241. ZZZDR člen 52, 52/2. ZIZ člen 251c, 251c/1.
postopek zavarovanja - zastopanje - pravdno pooblastilo - veljavnost pooblastila - dokazovanje - dokazno breme - dokazni predlog - sporazum o zavarovanju terjatev - zavarovanje kredita - neveljavnost sporazuma - akcesornost - ničnost glavnega posla - neobstoj sporazuma
Tožniki so s podpisom in izročitvijo praznih pooblastil upniku soglašali, da jih v postopku zavarovanja zastopa odvetnik, ki ga je pozneje izbral upnik. Izostanek osebnega kontakta med odvetnico in tožniki nima vpliva na nastanek veljavnega pooblastila. Pravdno pooblastilo (tj. pooblastilo za opravo vseh procesnih dejanj v določenem postopku) odvetniku, je že po zakonu neomejeno in odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj (v širšem smislu) - naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP je le eksemplifikativno.
Stranka mora, če želi doseči zase ugoden rezultat v sporu, zadostiti zakonskim standardom glede dokazne ponudbe. Zato ne zadošča le predlog za izvedbo določenih dokazov, pač pa mora - in to je bistveno - določno navesti, kaj s temi dokazi dokazuje in kako bo izvedba dokazov vplivala na dokazni postopek. Če stranka dokaznega predloga ne substancira ustrezno, tega ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
Ob pravilnem upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka 35. člena in 166. člena ZIZ je za vodenje izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Piranu, na katerega območju je nepremičnina, glede katere je bila predlagana izvršba.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, fraza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
ZPP člen 8, 112, 112/2, 339, 339/2-8. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo proste presoje dokazov - dokazna sredstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načelo proste presoje dokazov strankam omogoča, da tudi pravočasnost poslanih vlog dokazujejo z vsemi dokaznimi sredstvi. To načelo velja tudi v izvršilnem postopku, torej tudi za dokazovanje pravočasnosti vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišče bi se zato moralo opredeliti tudi do uradnega zaznamka uslužbenke sodišča z dne 10. 1. 2013, iz katerega izhaja, da se nanaša na vprašanje, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, to je na pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 38/8. ZPP člen 367a, 378, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - razlaga zakona
V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Pri tem pa je treba pri presoji pravočasnosti upnikove priglasitve izvršilnih stroškov glede razlage subjektivnega roka (beseda „takoj“ je pravni standard) upoštevati okoliščine konkretnega primera.
V predmetni zadevi sta nižji sodišči pravilno zaključili, da upnik izvršilnih stroškov ni priglasil v zakonsko določenem subjektivnem roku in je njegova priglasitev prepozna, saj je za stroške v prvem primeru izvedel eno leto in dva meseca pred priglasitvijo, v drugem primeru pa več kot pet mesecev pred priglasitvijo. Takšna priglasitev stroškov tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni pravočasna v smislu sedmega odstavka 38. člena ZIZ. Če je višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, kot je to v konkretnem primeru (eno leto in dva meseca oziroma pet mesecev), zahteva ne more uspeti s sklicevanjem na objektivni tridesetdnevni rok po končanju postopka.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014825
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe - tožba zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev - dovoljen upravni spor
Sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je zoper tak sklep upravni spor dovoljen.
ZPP člen 154, 154/1. ZDT-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava - izvršitev sodne poravnave - odlog izvršitve - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - - vodenje postopka v javnem interesu - stroški postopka - uspeh v pravdi - stroški postopka v breme državnega tožilca
Načelo odvisnosti stroškovne odločitve od uspeha v postopku ureja razporeditev finančnega bremena pravdanja med pravdni stranki, ki sta s svojimi procesnimi aktivnostmi stroške tudi povzročili, ne ureja pa stroškovnih posledic, ki jih trpijo stranke zaradi procesnih aktivnosti morebitnih drugih udeležencev postopka. Zaveze državnemu tožilcu, da mora povrniti strankam postopka stroške, ki jim jih je povzročil z vložitvijo neutemeljene ali nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti, torej ni mogoče izpeljati iz določb 154. člena ZPP. Tudi posebne določbe, po kateri bi moral vrhovni državni tožilec, čigar zahteva je zavržena ali zavrnjena, strankam postopka povrniti stroške odgovora na zahtevo, ZPP nima.
248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.
Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila saj je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se šteje, da sploh ni bila sklenjena. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - odgovornost družbenika izbrisane družbe - pasivni družbenik - poslovodja - možnost vplivanja na poslovanje družbe - tožbe za nedopustnost izvršbe - razlogi za uveljavljanje tožbe za nedopustnost izvršbe
Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnica imela vse do izbrisa družbe polovični poslovni delež in status poslovodje, da se je zavedala, da obstoji sporni dolg družbe ter da je ta obveznost nastala, ko je v družbi še aktivno opravljala poslovodno funkcijo, je pravilna materialnopravno presoja nižjih sodišč, da tožnica ni imela položaja nepravega oziroma pasivnega družbenika.
vpis lastninske pravice na nepremičnini - pravdno upravičenje - procesna legitimacija - predlog za izvršbo na nepremičnini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora za veljavno vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju upnik izkazati s sklepom, ki ga napotuje na vložitev tožbe, in ali lahko takšno tožbo vloži že pred vložitvijo predloga za vložitev izvršbe na izvršilno sredstvo nepremičnine?