IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017378
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64. ZGJS člen 76.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - izvršba sklepa o motenju posesti - izvršilni naslov - sklep o motenju posesti - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017275
ZPP člen 108, 180, 184, 436, 437. ZIZ člen 62, 62/2. ZOR člen 10, 20, 266, 997, 1002, 1002/4, 1004, 1004/3.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - tožba - nepopolna tožba - sprememba tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - prva pripravljalna vloga - obveznosti poroka - pozitivni pogodbeni interes
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik (sedaj tožnik) navede dejansko podlago toženčeve obveznosti, tvori tožbo. Navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge v fazi postopka, ko je le-ta prešel v pravdo, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017307
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. OZ člen 148. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 372. ZIZ člen 11, 11/1, 11/2, 40, 40/5. ZZK-1 člen 135, 135/3. ZS člen 13a, 13a/1, 13a/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
ZIZ člen 62, 62/2, 46, 46/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP)
Podatek o prebivališču dolžnice (sedaj toženke) vsebuje upnikov predlog in ne gre za podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti relevanten ta podatek in ne podatek, ki ga sodišče pridobi iz centralnega registra prebivalstva, kot tudi ne naslov, na katerega je sodišče uspelo stranki vročiti pisanja. Ker gre za postopek, v katerem se krajevna pristojnost ravna po splošnem pravilu o krajevni pristojnosti, se sodišče ne more po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, pač pa bi se lahko le na pravočasen ugovor tožene stranke (dolžnice).
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v k. o. P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
V skladu s teritorialnim načelom je za izvršbo pristojno tisto sodišče na katerega območju ležijo nepremičnine, na katerih je bila predlagana izvršba. Nepremičnine v katastrski občini P. spadajo v relevantno teritorialno območje Okrajnega sodišča v Piranu in je zato to sodišče pristojno za odločanje.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
V predlogu za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine je upnik naštel 18 dolžnikovih nepremičnin in jih opredelil z ID znakom, ki se pri prvih dveh navedenih parcelah začne z 2649-..., ID znak ostalih šestnajstih pa z 2619-... Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno napako, ki na tek izvršilnega postopka pred krajevno pristojnim sodiščem ne sme vplivati.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZS člen 114.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prekinitev postopka - izvršna na nepremičnine - kraj v katerem leži nepremičnina - stečaj dolžnika
Prekinitev postopka ni ovira za odločitev v sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Dolžnikova nepremičnina, ki je kot prva navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Izola, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala v območje občine Izola oziroma v območje sodnega okraja Izola in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu (114. člen Zakona o sodiščih - ZS pred novelo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena novele ZS-H).
ZIZ člen 34, 44a, 45, 290. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države za delo sodišča - sodni izvršitelj kot oškodovanec - sklep o postavitvi sodnega izvršitelja - vročitev sklepa izvršitelju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti
Ni mogoče trditi, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na nekatera sredstva, ko ni nemudoma poslalo sklepa izvršitelju.
Oštevilčenje posameznih sredstev izvršbe še ne pomeni, da se izvršba opravi v takem vrstnem redu ter da sklepov o izvršbi ni bilo potrebno vročiti tožniku kot izvršitelju. Vendar že iz samega Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi moralo sodišče takoj ali nemudoma ali najpozneje v nekem določenem roku izvršitelju vročiti sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj. Čas med pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in poplačilom terjatve je lahko različno dolg - tudi zelo kratek v primerih, ko dolžnik sam izpolni terjatev, ali ko organizacija za plačilni promet obvesti sodišče o opravljenem poplačilu upnika. V tem času lahko pride do različnih situacij (ali je imenovan drug izvršitelj ali je predlagano drugo sredstvo izvršbe ali je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine ali tožnik ni bil imenovan za izvršitelja ali je bila terjatev poplačana).
ZPP člen 25, 481, 481/1-2. ZIZ člen 40c, 40c/4, 41a, 41a/1, 100, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - konkurenca izključnih pristojnosti - izvršba na podlagi menice - gospodarski spor
V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj je upnik gospodarska družba, dolžnik pa samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar je izpolnjen kriterij iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Prvi odstavek 41.a člena ZIZ upniku daje možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je (za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku) na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002616
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravice kupca - nemožnost vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti
glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da - v primeru, ko kupec na javni dražbi kupi nepremičnino in se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik - niso podani elementi odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017692
ZPP (1977) člen 94, 95, 95/1-5. ZPP člen 94, 94/1-1, 94/1-2, 94/1-3, 94/1-4, 286, 286b, 286b/1. ZGD člen 241. ZZZDR člen 52, 52/2. ZIZ člen 251c, 251c/1.
postopek zavarovanja - zastopanje - pravdno pooblastilo - veljavnost pooblastila - dokazovanje - dokazno breme - dokazni predlog - sporazum o zavarovanju terjatev - zavarovanje kredita - neveljavnost sporazuma - akcesornost - ničnost glavnega posla - neobstoj sporazuma
Tožniki so s podpisom in izročitvijo praznih pooblastil upniku soglašali, da jih v postopku zavarovanja zastopa odvetnik, ki ga je pozneje izbral upnik. Izostanek osebnega kontakta med odvetnico in tožniki nima vpliva na nastanek veljavnega pooblastila. Pravdno pooblastilo (tj. pooblastilo za opravo vseh procesnih dejanj v določenem postopku) odvetniku, je že po zakonu neomejeno in odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj (v širšem smislu) - naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP je le eksemplifikativno.
Stranka mora, če želi doseči zase ugoden rezultat v sporu, zadostiti zakonskim standardom glede dokazne ponudbe. Zato ne zadošča le predlog za izvedbo določenih dokazov, pač pa mora - in to je bistveno - določno navesti, kaj s temi dokazi dokazuje in kako bo izvedba dokazov vplivala na dokazni postopek. Če stranka dokaznega predloga ne substancira ustrezno, tega ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
Ob pravilnem upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka 35. člena in 166. člena ZIZ je za vodenje izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Piranu, na katerega območju je nepremičnina, glede katere je bila predlagana izvršba.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, fraza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
ZPP člen 154, 154/1. ZDT-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava - izvršitev sodne poravnave - odlog izvršitve - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - - vodenje postopka v javnem interesu - stroški postopka - uspeh v pravdi - stroški postopka v breme državnega tožilca
Načelo odvisnosti stroškovne odločitve od uspeha v postopku ureja razporeditev finančnega bremena pravdanja med pravdni stranki, ki sta s svojimi procesnimi aktivnostmi stroške tudi povzročili, ne ureja pa stroškovnih posledic, ki jih trpijo stranke zaradi procesnih aktivnosti morebitnih drugih udeležencev postopka. Zaveze državnemu tožilcu, da mora povrniti strankam postopka stroške, ki jim jih je povzročil z vložitvijo neutemeljene ali nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti, torej ni mogoče izpeljati iz določb 154. člena ZPP. Tudi posebne določbe, po kateri bi moral vrhovni državni tožilec, čigar zahteva je zavržena ali zavrnjena, strankam postopka povrniti stroške odgovora na zahtevo, ZPP nima.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 38/8. ZPP člen 367a, 378, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - razlaga zakona
V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Pri tem pa je treba pri presoji pravočasnosti upnikove priglasitve izvršilnih stroškov glede razlage subjektivnega roka (beseda „takoj“ je pravni standard) upoštevati okoliščine konkretnega primera.
V predmetni zadevi sta nižji sodišči pravilno zaključili, da upnik izvršilnih stroškov ni priglasil v zakonsko določenem subjektivnem roku in je njegova priglasitev prepozna, saj je za stroške v prvem primeru izvedel eno leto in dva meseca pred priglasitvijo, v drugem primeru pa več kot pet mesecev pred priglasitvijo. Takšna priglasitev stroškov tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni pravočasna v smislu sedmega odstavka 38. člena ZIZ. Če je višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, kot je to v konkretnem primeru (eno leto in dva meseca oziroma pet mesecev), zahteva ne more uspeti s sklicevanjem na objektivni tridesetdnevni rok po končanju postopka.