STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018380
SPZ člen 10, 42, 44, 44/2. ZIZ člen 64, 65, 189, 189/4, 192, 193. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.
Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve.
V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo in z namenom, da bi tožeči stranki preprečila uveljavitev zatrjevane lastninske pravice na sporni nepremičnini, zlorabila izvršilni postopek. Če je bil izvršilni postopek res voden iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka, potem sta ga upnik in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedvomno zlorabila. Pravic, pridobljenih z zlorabo, ni mogoče pravno varovati. To navkljub določbi 193. člena ZIZ velja tudi za kupca nepremičnine v izvršbi in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.
Oblika varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (lastninska tožba), glede na zatrjevane okoliščine primera ni neustrezna. Položaj tožeče stranke je primerljiv s položajem prvega nevpisanega kupca pri dvojni prodaji), pri kateri se je drugi kupec vpisal v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi v sporu uspela, če bi dokazala, da je bila pred izvršbo lastnica sporne nepremičnine in da je tožena stranka lastninsko pravico na njej res pridobila z zlorabo. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu nuditi varstvo tudi, ko pride do zlorabe postopka prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečaju.
ZIZ člen 32, 64, 65, 65/5, 66, 73, 225, 228. SPZ člen 33. ZPP člen 320, 426.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica - nedenarna terjatev - pravni položaj tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo
Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena. Zato tretji v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti sklicevanjem na svojo lastninsko pravico, če izvršba ne posega v njegov pravni položaj in njegovo sodno varstvo.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017578
SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 59, 64, 65. ZPP člen 11.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - pravica do sodnega varstva - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe procesnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - pritožba
Okoliščino, da je izvršilno sodišče spregledalo sporazum o krajevni pristojnosti, bi morali stranki postopka uveljavljati s pritožbo zoper sklep, s katerim je (obenem z razveljavitvijo sklepa o izvršbi v dovolilnem delu) sodišče povedalo, katero (stvarno in) krajevno sodišče bo odločalo v zadevi. Ker stranki tega nista storili, nista pravočasno uveljavili pristojnosti sodišča iz sklenjenega sporazuma, tega pa ne more doseči niti sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - elektronska izvršba - ugovor pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani je pravilno upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je upnica uveljavljala v predlogu za izvršbo, saj v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež. Ker ugovora krajevne pristojnosti dolžnica ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek, se je s tem, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodišča - drugi tehtni razlogi
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča, vendar pa bi stranka, v kolikor bi imela tehtne razloge, ki bi utemeljevali dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča (kot enemu od vidikov pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS), „izločitev sodišča“ lahko dosegla s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Sodišče bi v takšnem primeru moralo opraviti oceno okoliščin, ki lahko vplivajo na zagotavljanje videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča v objektivnem pomenu, kar pomeni, da bi morala predlagateljica uveljavljati takšne razloge oziroma okoliščine take narave, ki se nanašajo na (prav) vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter, ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem dvom o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba - prebivališče dolžnika
Glede na določilo drugega odstavka 35. člena ZIZ je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe, za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je po prvem odstavku 100. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Sodišče mora pravni standard konkludentno ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji oškodovančeva volja privoliti v škodo, v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti s presojo okoliščin, v katerih je bilo oškodovančevo ravnanje storjeno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017415
SPZ člen 142. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1. ZZK-1 člen 243.
nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - solastnina - večkratno razpolaganje z nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - obligacijska pravica - prenos lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - vknjižba lastninske pravice - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost tožbe
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnici pa imata le položaj upnic z obligacijsko pravico do izpolnitve darilne oz. prodajne pogodbe, katerih predmet je sporna nepremičnina.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00020313
ZPP člen 67. URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 254, 254/3. ZZK-1 člen 87, 87/3, 89, 89/4.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na dražbi - pravice kupca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - nemožnost vpisa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - zastavna pravica - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - izvršljiv notarski zapis - učinki zaznambe - dopuščena revizija - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
ZPP člen 22, 22/1, 25. ZIZ člen 45, 45/2, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča dogovor strank o krajevni pristojnosti spregledalo. Vendar pa sta se stranki imeli možnost na ta sklep, ki jima je bil obema vročen, pritožiti, pa tega nista storili. Toženkin ugovor krajevne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je zato prepozen.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa zakonitosti postopanja sodišča druge stopnje v zvezi z vprašanjem morebitne spremembe v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja ter v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je v primeru opustitvenega ravnanja vselej treba najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka v postopku zaposlena na sodišču, ki bi o njenem predlogu odločalo, je drug tehten razlog za prenos pristojnosti.