tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa
Pravilno je nosilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki sklep o neutemeljenosti vseh tožbenih zahtevkov utemeljuje z nespornim dejstvom, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku.
Pri prodaji nepremičnine stvari v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pridobitev temelji na izvedenem sodnem (izvršilnem) postopku, v katerem so imele stranke in udeleženci možnost uveljavljati pravna sredstva.
Vrhovno sodišče je določbo 357. a člena ZPP razlagalo tako, da je zavzelo stališče, da je pritožba dovoljena tudi v tistih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, pa v njih sodišča vedno odločajo s sklepi, če je izpodbijani sklep po svoji naravi ekvivalenten sodbam, izdanim v pravdnem postopku. To pomeni, da dokončno urejajo pravno razmerje med udeleženci postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba za poplačilo denarne terjatve - pravna oseba - zasebni zavod - nepridobitna dejavnost - sredstvo in predmet izvršbe - premoženjska pravica - izvršba na delež družbenika - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - prodaja poslovnega deleža - pravna praznina - smiselna uporaba določb ZIZ
Med taksativno naštetimi sredstvi izvršbe ni izvršbe na ustanoviteljski delež zavoda, vendar to ne utemeljuje zaključka, da ustanoviteljski delež zavoda ni premoženjska pravica v smislu 32. člena ZIZ.
Ne glede na namen, za katerega je ustanovljen, ima zavod kot pravnoorganizacijska oblika v okviru katere se opravlja določena dejavnost, premoženjsko vrednost, ki se z uspešnim poslovanjem le še veča. Če se ustvarjen dobiček porablja za nadaljnji razvoj dejavnosti, ustanovitelji niso deležni neposredne premoženjske korit v obliki izplačanega dobička, temveč posredne premoženjske koristi, ki se kaže kot večanje vrednosti zavodsko organiziranega premoženja, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Določba 30. člena ZIZ, ki taksativno našteva sredstva izvršbe, ne more pretehtati nad določbo 32. člena ZIZ, ki pravi, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Razlog, da se izvršba na dolžnikovo premoženje ne dovoli, torej ne sme biti v tem, da ZIZ za določeno vrsto premoženja sredstva izvršbe ne predvideva.
Ker ZIZ med sredstvi izvršbe ne predvideva prodaje ustanoviteljskega deleža zasebnega zavoda, je nastalo pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo tistega sredstva izvršbe, ki se najbolj približa in prilega pravnemu položaju zasebnega zavoda oziroma ustanoviteljskemu deležu zasebnega zavoda, to pa je prodaja deleža družbenika (smiselna uporaba 20. poglavja ZIZ - izvršba na delež družbenika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015618
OZ člen 39, 610, 610/1, 610/3. ZOR člen 591, 591/1. ZIZ člen 175.
najemna pogodba - del nepremičnine - ugotovitev ničnosti pogodbe - causa (kavza) - nasprotovanje moralnim načelom - onemogočanje uporabe solastniku - nedobrovernost - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - nujno sosporništvo - pravno nasledstvo - prejšnji lastnik - plačilo uporabnine
Tožeča stranka mora v primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe z njo zajeti vse pogodbene stranke, ki so nujni sosporniki, sicer ni tožena prava stranka in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora biti tožba vložena zoper vse pravne prednike pogodbenih strank, temveč da mora biti vložena zoper vse pogodbene strani. Po odsvojitvi nepremičnine novi lastnik kot najemodajalec vstopi v celoten pravni položaj prejšnjega najemodajalca, v vse njegove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V pogodbenem razmerju novi lastnik tako v celoti nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalca.
Izogibanje posledicam, ki jih imajo izvršilni postopki na položaj najemnika nepremičnin, je v nasprotju z moralnimi načeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VS00015725
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a člena in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016448
ZOR člen 90. ZIP člen 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila
Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
OZ člen 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPotK-2 člen 29, 29/7. ZVPot člen 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.
nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finančni leasing - prodaja na obroke - plačevanje obrokov za leasing - pridržek lastninske pravice - pričakovalna pravica - obveznost odkupa - pravica, ki preprečuje izvršbo - stečaj leasingodajalca - izvršba na predmetu leasinga - dopuščena revizija
V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe.
Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izdaji začasne odredbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je zakonodajalec dovoljenost revizije omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena.
Odgovor na dopuščeno vprašanje - ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek - je pritrdilen. Tožeča stranka mora, če želi preprečiti zavrnitev zahtevka, po izpolnitvi obveznosti tožbo spremeniti tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
Pravilna je odločitev , da bi morebitne kršitve določb izvršilnega postopka tožnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Pravnomočnosti odločitev v izvršilnem postopku ni mogoče izigrati z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti dražbe v pravdnem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno odločili, da tožnik ni izkazal nobenega razloga za ničnost pogodbe o prenosu terjatve. Pravilna je njuna ocena, da ni dokazal zatrjevane navideznosti, niti, da bi šlo za neprenosljivo terjatev v smislu 417. člena OZ. Sodišči sta tudi pravilno pojasnili, da drugi toženec ni postal lastnik nepremičnine na podlagi pogodbe o prenosu terjatve, ampak na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine In 1996/00045 z dne 15. 1. 2007 v skladu z 192. členom ZIZ.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
Dolžnikovi nepremičnini, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajata na območju katastrske občine št. ... A. Ta katastrska občina z navedeno številko sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani in ne v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kot je v svojem sklepu zapisalo Okrajno sodišče v Domžalah.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatev - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - navidezna (simulirana) pogodba - slamnati mož
Z namenom zaščite svojega pravnega položaja in uresničitve svojih interesov lahko upnik po 201. členu ZIZ opravi vsa procesna dejanja, ki (lahko) rezultirajo v ugotovljenem neobstoju terjatve, drugače ugotovljeni njeni višini ali slabšem vrstnem redu. Zato lahko upnik na podlagi 201. člena ZIZ izpodbija terjatev drugega upnika (enako njeno višino in vrstni red) s kakršnim koli zahtevkom, s katerim lahko doseže v zakonski določbi opisan učinek, to je izpodbitje same terjatve, njene višine ali vrstnega reda.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1, 46/3. ZPP člen 182, 182/3, 208, 208/5. ZIZ člen 41, 42, 42.b.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vročitev predloga - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - javni red
Varščina je namenjena le začasnemu zavarovanju položaja nasprotnega udeleženca za škodo, ki bi jo utegnil utrpeti zaradi spremembe tuje sodne odločbe v postopku s pravnimi sredstvi v državi izvora. Ker je tuja sodna odločba postala pravnomočna, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za naložitev plačila varščine.
ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3. ZIZ člen 229.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovno motenje posesti - subjektivni rok - obstoj izvršilnega naslova - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
V zahtevi je zastavljeno vprašanje pravilne uporabe 229. člena ZIZ za primer, ko tridesetdnevni subjektivni rok za novo motilno dejanje, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, izteče preden upnik pridobi izvršilni naslov v postopku zaradi predhodnega motenja posesti oz. ko tak izvršilni naslov pridobi, ko je pravda za novo motenje posesti že (še) v teku. Vendar tožilstvo ni ne zatrjevalo ne izkazalo, da bi bila sodna praksa višjih sodišč v tovrstnih primerih neenotna (kar je nujni pogoj za dovoljenost zahteve po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP). Poleg navedenega tožilstvo ni zatrjevalo, da bi odgovor na zastavljeno vprašanje presegal konkretni primer in interes konkretne tožnice za varstvo pred motenjem njene posesti. Ker tudi Vrhovno sodišče objektivne koristi za odgovor na zastavljeno vprašanje ni našlo, je presodilo, da vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP, in da tudi odgovor
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014822
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - dobra vera - zemljiškoknjižno stanje - izločitvena pravica - osebni stečaj - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015965
ZIZ člen 10, 17. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - načelo formalne legalitete
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.