• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep II Ips 10/2025
    16.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS00084735
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 367a, 378, 385/3, 391.
    zahteva za varstvo zakonitosti - regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - Direktiva Sveta 93/13/EGS - posojilo v tuji valuti - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
    Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.
  • 2.
    VSRS Sklep II DoR 15/2025
    12.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00084053
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 384.
    načelo formalne legalitete - pravnomočnost izreka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 3.
    VSRS Sklep II DoR 486/2024
    19.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00083391
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 17. OZ člen 430.
    prevzem dolga - zakonske zamudne obresti - zapadlost zamudnih obresti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR.
  • 4.
    VSRS Sklep II DoR 22/2025
    19.2.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00083403
    ZPP člen 367, 367/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 71.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršibi in zavarovanju (ZIZ), revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.
  • 5.
    VSRS Sklep II DoR 190/2024
    15.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00082288
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDavP-2 člen 126a.
    predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - predlog za izvršbo na nepremičnini - poplačilo upnika - prenehanje terjatve - hipoteka na nepremičnini - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je glavnična davčna obveznost v skladu s šestim odstavkom 126. člena ZDavP-2 prenehala, čeprav je davčni dolg zavarovan s hipoteko na več dolžnikovih nepremičninah, upnik pa je prvi predlog za izvršbo na nekatere izmed teh nepremičnin vložil znotraj roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, predlog za izvršbo na preostale nepremičnine, torej predlog, ki se obravnava v tem izvršilnem postopku, pa po preteku tega roka.
  • 6.
    VSRS Sklep II DoR 280/2024
    15.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00082345
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 15.
    sklep o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno sojenje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 7.
    VSRS Sklep III DoR 73/2024
    15.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00082463
    ZIZ člen 10, 10/1. ZPP člen 367, 367/2.
    revizija v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Po določbi 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je revizija (pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP)) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da je v postopkih izvršbe in zavarovanja revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
  • 8.
    VSRS Sklep II DoR 368/2024
    18.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00082136
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 15, 21.
    predlog za dopustitev revizije - poklicno zavarovanje - uveljavitev nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
    Predlog se zavrne.
  • 9.
    VSRS Sodba III Ips 20/2023
    10.12.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00081400
    ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-2, 226, 226/4, 371, 371/6. ZIZ člen 64, 64/1.
    ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nedopustnost izvršbe - stečajna masa - splošna in posebna stečajna masa - razdelitvena masa - plačilo v breme stečajne mase - stroški stečajnega postopka - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov
    Eno temeljnih pravil stečajnega postopka je ločeno vodenje in upravljanje posebnih stečajnih mas ter njihova razdelitev po posebnih pravilih, ki dajejo pri njihovi razdelitvi prednost stroškom unovčenja iz četrtega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ločitvenim upnikom. Dolžnik terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, ne more plačati iz posebne stečajne mase, ki je namenjena najprej plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in nato plačilu terjatev ločitvenih upnikov. Upnik, ki ima terjatev za plačilo stroškov stečajnega postopka iz splošne stečajne mase, zato ne more doseči plačila svoje terjatve iz premoženja, ki spada v posebno stečajno maso.

    Pravica upnikov do plačila iz posebne razdelitvene mase se navezuje na točno določeno premoženje stečajnega dolžnika, ki tvori posebno stečajno maso. Dolžnikova sposobnost za razpolaganje z navedenim premoženjem je omejena. S tem premoženjem stečajni dolžnik ne more razpolagati drugače, kot v korist ločitvenih upnikov in upnikov stroškov unovčenja posebne stečajne mase. Tožeča stranka, ki ima pravico do plačila svoje terjatve iz posebne stečajne mase pred vsemi ostalimi dolžnikovimi upniki, bi v primeru izvršbe na sredstva posebne stečajne mase ostala brez plačila. Njena pravica do prednostnega plačila iz ločenega premoženja stečajnega dolžnika, bi bila izvotljena, če bi se iz ločenega premoženja, ki je namenjeno plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in plačilu zavarovanih terjatev, poplačal upnik, ki do plačila iz navedenih sredstev po določilih ZFPPIPP ni upravičen. Zato je treba tožeči stranki priznati izločitveni ugovor v zvezi z njenim pridobitnim zahtevkom za plačilo stroškov unovčenja posebne stečajne mase iz sredstev denarnega dobroimetja, ki se je oblikovalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ki preprečuje izvršbo.
  • 10.
    VSRS Sodba in sklep II Ips 31/2024
    3.12.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00081404
    ZIZ člen 32, 64, 64/1, 65, 65/3. OZ člen 520. URS člen 33.
    nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finančni leasing - pridržek lastninske pravice - izvršba na predmetu leasinga - leasingodajalec - lastninska pravica - mešana pogodba - podlaga pogodbe - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo
    Tudi če finančnemu leasingu pripišemo lastnosti katerega od zakonsko urejenih pogodbenih tipov, to nima za posledico, da so vsa vprašanja podrejena pravilom za ta pogodbeni tip.

    Ker je treba izjeme razlagati restriktivno in zlasti upoštevaje pomen leasingodajalčeve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, katere omejitev mora biti izrecno določena v zakonu (načelo zakonitosti), se pravilo iz drugega odstavka 520. člena OZ, da pridržek lastninske pravice v primeru neizpolnitve predpisane obličnosti ne učinkuje proti izvršilnim in stečajnim upnikom, ne razteza na pogodbo o leasingu.

    Če je nedopusten poseg v pričakovalno pravico leasingojemalca, je toliko manj dopusten poseg v (še obstoječo) lastninsko pravico leaisingodajalca (sklepanje z manjšega na večje; argumentum a minori ad maius).

    Ker toženkin dolžnik (leasingojemalec) tožnici (leasingodajalki) ni plačal vseh obrokov leasinga, ima tožnica lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
  • 11.
    VSRS Sklep II DoR 321/2024
    20.11.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00081141
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    izterjava nedenarne terjatve - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 12.
    VSRS Sklep III Ips 31/2023
    12.11.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00080921
    OZ člen 311, 315, 315/2, 421.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot - pobot z odstopljeno terjatvijo - likvidnost terjatve - učinkovanje pobotne izjave - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
    S pravnomočno odločitvijo o pobotni terjatvi odpade pomislek o resničnosti takšne terjatve. Ob izpolnitvi tudi preostalih splošnih pogojev zato ni mogoče odrekati učinka pobotne izjave dolžnika. Enako mora veljati tudi v povezavi s posebno ureditvijo pogojev pobotanja v primeru odstopa glavne terjatve. Načelo varovanja nevtralnega položaja dolžnika terja, da zaradi cesije terjatve ne sme priti v slabši položaj kot v primeru, da bi dolgoval prvotnemu upniku. V primeru, ko dolžnik uveljavlja v pobot terjatve na podlagi drugega odstavka 315. člena Obligacijskega zakonika (OZ), se vprašanje obstoja teh terjatev lahko kaže le v okviru preizkusa dopustnosti pobotanja po 311. členu OZ. Relevanten je torej časovni okvir podane pobotne izjave dolžnika. S pravnomočno odločitvijo o obstoju terjatve odpade morebiten ugovor neresničnosti takšne terjatve. To pa pomeni, da je materialnopravno zmotno izhodišče revidenta, da bi bilo pobotanje dopustno le ob predpostavki, da je o obstoju pobotne terjatve pravnomočno odločeno pred seznanitvijo dolžnika z odstopom glavne terjatve. Zato za dopustnost pobotanja zadostuje, da je ta okoliščina, ki odpravlja negotovost obstoja pobotne terjatve, podana ob uveljavitvi pobotne izjave po 311. členu OZ. Iz samih revizijskih navedb pa izhaja, da je bila v obravnavanem primeru ob uveljavitvi pobotne izjave (14. 5. 2021) ta okoliščina podana. Revizijsko stališče, da bi moralo sodišče natančneje ugotavljati čas seznanitve dolžnika z odstopom (glavne) terjatve, se zato izkaže kot materialnopravno zmotno.
  • 13.
    VSRS Sklep II DoR 299/2024
    16.10.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00080196
    ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - začasna odredba - pristojnost sodišča RS - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

    Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je revizija dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
  • 14.
    VSRS Sklep II DoR 269/2024
    16.10.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00080825
    ZPP člen 181, 319, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - ugotovitvena tožba - obstoj pravnega razmerja - pristnost listine - izvršba na denarno terjatev - prenos terjatve v izterjavo - res iudicata - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 15.
    VSRS Sklep II Ips 33/2024
    2.10.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00080078
    ZIZ člen 15, 17, 17/1, 19, 19/1, 40, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
    izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - načelo formalne legalitete - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanje zavarovalne vsote - renta
    Dolžnik bi moral trditve o omejitvi in črpanju zavarovalne vsote, kar mu je bilo nedvomno znano, navesti najpozneje do zaključka glavne obravnave pred sodišče prve stopnje v pravdi. Sodišči prve in druge stopnje pa sta z ravnanji v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete iz prvega odstavka 17. člena ZIZ zagrešili bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 55 člena ZIZ v zvezi s 17. členom ZIZ.
  • 16.
    VSRS Sklep X DoR 111/2024-3
    2.10.2024
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00079932
    ZDavP-2 člen 151. KZ-1 člen 75. ZPP člen 367b, 367b/6, 370.
    predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - izvršilni naslov - pravnomočna sodba - odvzem premoženjske koristi - delno zavrženje predloga - dejansko stanje
    Predlagateljica v okviru drugega vprašanja graja ugotovitev Upravnega sodišča, ki je dejanske narave, in sicer da predmetno potrdilo potrjuje izvršljivost poziva na plačilo tožnikove obveznosti in ne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru. Navaja tudi, da bi bilo treba kot izvršilni naslov šteti poziv na plačilo protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je v njem določen rok za poravnavo te obveznosti. Vendar ta okoliščina - torej da je (šele) v pozivu določen rok za plačilo - v sodbi Upravnega sodišča ni bila ugotovljena.

    Iz navedenega izhaja predlagateljičino nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Ker revizija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena (drugi odstavek 370. člena ZPP), ni dovoljen niti predlog, ki odpira dejanska vprašanja. V tem delu ga je zato Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).
  • 17.
    VSRS Sklep III DoR 54/2024
    10.9.2024
    IZVRŠILNO PRAVO
    VS00079898
    ZIZ člen 138.
    izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršilno sredstvo - sklep o dopustitvi revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - Ali ZIZ omejuje izvršbo po izvršilnih sredstvih iz 7. poglavja "izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet", zlasti iz 138. člena, zgolj na organizacije za plačilni promet v Republiki Sloveniji?

    - Kaj se šteje za domicil denarnih sredstev pri dolžnikih, ki imajo račune odprte pri kreditnih institucijah, ki dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo na podlagi Direktive 2013/36/EU?
  • 18.
    VSRS Sklep II Ips 37/2024
    4.9.2024
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00079289
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 64, 64/3, 90,90/4, 94, 94/4. ZIZ člen 167, 170, 170/2. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-3.
    zaznamba izvršbe - prisilna hipoteka - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - odrek hipoteki - izbris hipoteke - izvršba na nepremičnino
    Ne glede na materialnopravno upravičenje hipotekarnih upnikov iz tretje alineje drugega odstavka 154. člena SPZ, da dosežejo prenehanje hipoteke, in splošno pravilo iz prvega odstavka 40. člena ZZK-1, je treba pri izbrisu prisilne hipoteke v zemljiški knjigi upoštevati posebnosti in smisel prisilne hipoteke, ki je intrinzično vezana na izvršilni postopek. Ker je v primeru prisilne hipoteke matični postopek izvršilni, zemljiškoknjižni postopek pa ima le izvedbeno funkcijo, je zmotna razlaga, da pravna ureditev upnikom prisilne hipoteke omogoča, da v izvršilnem postopku, ki ni končan oziroma izvršba ni bila ustavljena, dosežejo izbris prisilnih hipotek (in zaznamb izvršbe) mimo izvršilnega (v tem primeru "matičnega") postopka.

    Vrhovno sodišče ne soglaša s stališčem, da črtanje četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 nima pravnih posledic. Strinja se s stališčem pravne teorije, da upnika, ki je hkrati hipotekarni upnik (materialnopravni upravičenec), ni treba varovati pred tveganjem, da bo izgubil procesni položaj zavarovanega upnika v izvršbi. V izvršilnem postopku pa ne gre le za položaj strank, ampak tudi drugih oseb - udeležencev -, ki vstopijo v že začeti postopek, da bi zavarovali svoj pravni položaj; pri izvršbi na nepremičnine so to tudi potencialni kupci (udeleženci dražbe) in dejanski kupec nepremičnine.
  • 19.
    VSRS Sklep II DoR 171/2024
    14.8.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00078271
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 540, 543. ZIZ člen 81, 87, 153, 191.
    odškodninska odgovornost izvršitelja - skrbnost dobrega strokovnjaka - zastavna pravica - zavrnitev predloga - rubež - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 20.
    VSRS Sklep II DoR 136/2024
    17.7.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00077805
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
    predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

    Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>