Z univerzalno sukcesijo preide posest z vsemi svojimi objektivnimi kvalitetami. Če je namreč prednikova posest zakonita, je taka tudi kvaliteta posesti njegovega univerzalnega sukcesorja. Drugače je z dobrovernostjo oz. nedobrovernostjo posesti. Ker je ta subjektivna kvaliteta odvisna od subjektivnega stališča konkretnega posestnika, se ne prenaša s sukcesijo posesti.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467/2, 467, 467/1, 467/2.
ugovor zastaranja - spor majhne vrednosti
Uveljavljanje ugovora zastaranja v pritožbi predstavlja uveljavljanje novega dejstva, torej pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
ZOR člen 103, 103/1, 399, 399/2, 103, 103/1, 399, 399/2.
ničnost pogodbe - pogodbena obrestna mera
Ob tem, da je bila denarna terjatev tožeče stranke zavarovana z devizno klavzulo (ki je zagotavljala ohranitev njene realne vrednosti), so bile 6 % oz. za večino dosojenih zneskov celo 7 % mesečne obresti (kot zaslužek posojilodajalca) izračunane po konformni metodi, tako da so v razmeroma kratkem času dosegle glavnico ter jo v manj kot dveh letih presegle za več kot tri in polkrat, v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava ter tudi v nasprotju z moralo. Take obresti zato ne morejo imeti pravnega varstva.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna (opustitvena) tožba - poseg v lastninsko pravico - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Negatorno opustitveno tožbo po 42. čl. ZTLR ima na razpolago lastnik proti tretjemu, ki kakorkoli neutemeljeno posega v lastninsko pravico in ga s temi posegi vznemirja. Tožeča stranka torej mora dokazati lastninsko pravico in da je tožena stranka posegla v lastninsko pravico. Sam poseg v prostor v določenem primeru ni sporen. Tožeči stranki pa ni uspelo dokazati, da ima na hodniku (portonu) in prostoru za njim v stanovanjski hiši na stavbni parceli št. 1 k.o. D. lastninsko pravico. Lastninsko pravico na omenjenem prostoru je izkazala tožena stranka in to na podlagi priposestvovanja.
Višina denarne odškodnine za nematerialno škodo mora biti določena po denarnih kriterijih, ki veljajo na dan novega sojenja, pri čemer znaša tako dosojena odškodnina ekvivalent - enako vrednost za posamezno uveljavljano postavko, kot je bila dosojena ob prejšnjem sojenju. V okviru takšne pravne razlage gre tudi za dejansko in pravno presojo pravilnosti in utemeljenosti v ponovljenem postopku zvišanega tožbenega zahtevka.
Niso izpodbojna tista dolžnikova pravna dejanja v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ki bi upniku, kot ločitvenemu upniku, omogočila boljše poplačilo od stečajnih upnikov. Za nastanek zastavne pravice na imenski delnici je potrebna posebna oblika indosamenta in izročitev listine (prvi odstavek 233. člena ZGD in drugi odstavek 242. člena ZOR)). Pri sodobnih oblikah poslovanja z vrednostnimi papirji se izročitev pogosto opravlja z izročitvijo listine, ki omogoča prevzem papirja iz bančnega depoja.
V pravdnem postopku po ugovoru zoper izvršilni sklep iz 2. odst. 38. člena ZIP odloča sodišče enako kot po ugovoru zoper plačilni nalog - odloči ali ostane izvršilni sklep v celoti ali deloma v veljavi. Na podlagi določila 193. člena ZPP o umiku tožbe velja ustaljeno stališče sodne prakse, da umika tožbe - izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, ker tožbe - predloga več ni. Umik izvršilnega predloga oziroma tožbe neposredno vpliva na procesno stanje. Umika ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n. pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana. V kolikor dolg še ni v celoti ali delno plačan, ga bo lahko upnik izterjal z novim izvršilnim predlogom. Zato je sodišče brez podlage v procesnem zakonu in tudi brez potrebe glede na reševanje veljavnosti izvršilnega sklepa, spremembo tožbe zavrglo.
ZPP (1977) člen 109, 446/1, 446/3, 446/4, 109, 446/1, 446/3, 446/4. ZIP člen 38, 38/2, 38, 38/2.
dopolnitev vloge
Sodišče mora po 109. členu ZPP pozvati stranko le takrat, ko ima njena vloga take formalne pomanjkljivosti, da je ni mogoče obravnavati. Opustitev navedbe pravnega interesa ne predstavlja formalne pomanjkljivosti vloge. Tudi v pritožbi navedena okoliščina, da toženec sedaj nima rubljivega premoženja ni razlog, da upnik ne bi vložil izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Po 2. odst. 38. člena ZIP izdani sklep postane s pravnomočnostjo izvršilni naslov in podlaga vsem oblikam izvršbe za izterjavo denarne terjatve takrat, ko bo upnik našel rubljivo premoženje dolžnika.
Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem ekonomsko-finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom.
ZPP (1977) člen 63, 63. ZIP člen 21, 55a, 91, 21, 55a, 91.
predlog za izvršbo na denarna sredstva dolžnika - krajevna pristojnost
Po določilu 91. člena ZIP je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik, ki je fizična oseba, krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik stalno prebivališče. Določbe o izključni krajevni pristojnosti za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom, bo sodišče uporabilo le v primeru, če se bo, po eventualnem ugovoru dožlnika po 55a. členu ZIP, postopek nadaljeval v pravdi.
ZVP člen 26, 26. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZOR člen 236, 236. ZNP člen 168, 168.
sodni depozit
V primeru sodnega depozita na vrednostni papir (obveznice), ki se glasi na prinosnika, le-ta ne more biti stranka v postopku, temveč sodišče v takem primeru samo oceni ali so izpolnjeni pogoji za sodni depozit.
izvršba na izročitev mladoletnega otroka - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - pravda za predodelitev otroka
Dolžnik se v izvršilnem postopku sklicuje na neprimernost upnice za varstvo in vzgojo otroka, kar pa je lahko le predmet sodne presoje v pravdi, ki teče na podlagi dolžnikove tožbe na predodelitev otroka. V konkretnem izvršilnem postopku pa je potrebno izvršiti pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, po kateri je bil mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
V primeru, če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo začasno odredbo krajevno pristojno sodišče pred katerim je uveden postopek, skladno s določilom 2.odstavka 262.člena. Navedeno določilo velja, če je pravdni postopek uveden pred drugim sodiščem na ozemlju Republike Slovenije, ne pa če je pravdni postopek uveden v tuji državi.
ZIP člen 267, 267/1, 267, 267/1. ZGD člen 410, 410/7, 410, 410/7.
družba z omejeno odgovornostjo - stvarni vložek - izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba
Če je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (ki še ni vpisana v sodni register), je podana verjetnost obstoja terjatve na izročitev stvarnega vložka (tudi če tožbeni zahtevek morda še ni pravilno oblikovan), čeprav je hkrati zahtevana tudi izključitev družbenika, ki mora izročiti stvarni vložek, iz (civilnopravne) družbe.
Po 1.odst. 273.čl. ZIP sodišče, če upnik v določenem roku ni vložil tožbe oz. začel kakšnega drugega postopka v opravičilo začasne odredbe, ustavi na dolžnikov predlog postopek in razveljavi opravljena dejanja. Sodišče pa ne razveljavi izdano začasno odredbo po navedenem zakonskem določilu v primeru, ko je rok za vložitev tožbe sicer iztekel, dolžnik pa je predlagal razveljavitev začasne odredbe šele potem, ko je upnik že vložil tako tožbo.
Ob ugotovitvah, da je tožnik v začetku pomladi 1995 na travniku opravil takrat najpomembnejše kmetijsko opravilo, to je gnojenje, da bi trava hitreje in bolje zrasla, kasnejšim protipravnim posegom toženca in njegovih sorodnikov pa so tožnik in njegovi sorodniki ves čas nasprotovali, ni materialnopravno pravilna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi tožnik v času molitvenega dejanja (košnja toženca) več ne imel posesti na travniku, zaradi predhodnih posegov toženca (odstranitev gnoja in posek sliv na spornem travniku).
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz domneve o popolnosti listine (člen 71 ZOR) in šteti, da velja tisto, kar je v pismeni obliki izraženo, vsaj v tistem delu obravnavane pogodbe, kjer ta izrecno določa, ne glede na sam naziv pogodbenih strank, da tožena stranka le "kot posrednik organizira oz. posreduje sredstva posojilojemalcem". Ta del pogodbe (točka I) je jasen in bi zato kazalo izhajati iz tega pismenega zapisa ter domnevati, da zaradi navedene domneve izraža pravo voljo pogodbenih strank, dokler tožnica tega ne ovrže. Ne more pa kar iz siceršnjega ravnanja tožene stranke sklepati, da je ta nastopala kot posojilojemalec, ko je v pismeni obliki vloga tožene stranke določena drugače.