evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - zahteva za evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na predmetno vsebino zaisnika je po presoji sodišča organ mogel odločiti na podlagi fikcije strinjanja tožnikov s predlagano mejo, saj po podatkih zapisnika svoje meje nista pokazala, čeprav sta bila opozorjena, da jo morata, ker se bo sicer štelo, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).
Za tak primer, kot je obravnavani, ko sta se tožnika na mejni obravnavi odločila za pasivno zadržanje (saj po podatkih zapisnika, ki ga sodišče v celoti sprejema za verodostojnega, nista pokazala svoje meje, čeprav naj bi se po njunih navedbah ne strinjala s potekom predlagane meje, nato pa nista podpisala zapisnika oziroma je tožnik podpisal le svojo prisotnost, tožnica pa zapisnika ni podpisala), ob čemer sta menila, da bosta na ta način preprečila ureditev meje v skladu s predlagano mejo, nato pa takih posledic nista mogla doseči, saj jih zakon ne predvideva, določbe ZEN ne dajejo podlage za ponovno določanje poteka (sporne) meje.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje
V upravnem postopku evidentiranja meje se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki ga, kot rečeno, tožnik ni začel.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - spor o poteku meje
Tudi po opravljeni ustni obravnavi je meja ostala sporna. Zato je prvostopni upravni organ pravilno pozval tožečo stranko, da sproži sodni postopek ureditve meje.
ZEN člen 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 47, 48, 49, 49/1, 49/3, 49/4, 52, 52/2. ZUP člen 43.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranski udeleženec
Glede na določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN je organ lahko nadaljeval s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ni postal samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bili stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
register kmetijskih gospodarstev - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - dogovor o obdelavi kmetijskih zemljišč
Dogovor je bil sklenjen brez sodelovanja denacionalizacijskih upravičencev oziroma sodelovanja njihovih pravnih naslednikov, ki so po zaključku denacionalizacijskih postopkov postali solastniki na vrnjenih parcelah, med drugim tudi parc. št. 1000/2. Tak dogovor pa jih (ob njihovem ne-soglašanju) ne more več zavezovati.
ZKme-1 člen 5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 30.
register kmetijskih gospodarstev - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Glede na pravna določila je prvostopenjski organ pri odločanju pravilno uporabil katastrske podatke. Pravilno je uporabil ortofoto posnetek in ker tožnik ni predložil soglasja lastnika za uporabo zemljišča, ni izkazal pravice do uporabe tega zemljišča.
evidentiranje urejene meje - evidentiranje meje na podlagi sodne odločbe - obvestilo - strinjanje s predlagano mejo
Postopek evidentiranja urejene meje se je začel sicer z zahtevo tožnikov o izdaji potrdila o urejeni meji, nadaljeval pa se je na podlagi odločbe pritožbenega organa z dne 14. 6. 2012, kot zahteva za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje po 40. členu ZEN. Ta določa, da če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona (preizkus zahteve in odločanje) in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločba o evidentiranju urejene meje. Iz listin upravnega spisa izhaja, da so bili vsi postopki izvedeni po navedenih zakonskih določbah in sta se oba tožnika z mejnimi točkami strinjala.
Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku parcelacije, ki teče po določbah 47. do 52. člena ZEN. Predlagatelje tega postopka določa 48. člen ZEN. Eden od njih je razlastitveni upravičenec, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve.
ZEN člen 19, 19/1, 20, 20/1, 136. Navodilo za ugotavljanje in zamejičenje posestnik meja parcel člen 31, 31/2, 33, 41. ZUP člen 144.
urejanje meje - meja in površina parcele - podatki o meji in površini - skica zamejičenja - sprememba in dopolnitev podatkov - skrajšani ugotovitveni postopek
ZEN organu ne daje podlage za spreminjanje in dopolnjevanje podatkov v listinah zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v kataster. Meja parcele je bila ugotovljena v skladu z ZZKat oziroma v skladu z Navodilom za ugotavljanje in zamejičenje posestnik meja parcel. Prenos v državni koordinatni sistem bi pomenil spremembo podatkov, ki pa jo organ brez podlage v zakonu ni mogel oziroma moral izvesti za izdajo zahtevanega potrdila.
ZEN člen 30, 30/2, 35, 35/1, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 3/5, 18, 18/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - priprave na mejno obravnavo - zahteva za evidentiranje urejene meje - sestavine elaborata - ustna obravnava
Namen ustne obravnave je doseči, pri tistih lastnikih, ki se s predlagano mejo niso strinjali, sporazum o poteku meje, in sicer lahko tudi drugače od predlagane meje, vendar pa se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Tako usklajevanje terja aktivno vlogo geodetskega organa, ki si mora prizadevati za sporazum o poteku meje, ki lahko odstopa od predlagane meje, ne sme pa odstopati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Najkasneje tedaj bi zato geodetski organ, da bi lahko opravil svojo usklajevalno funkcijo, moral biti pozoren na to, ali elaborat vsebuje navedbo o tem, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.
Zahteve z nepopolnim elaboratom organ meritorno ne bi mogel obravnavati, kajti nepopoln elaborat – ki bi moral vsebovati navedbo podatkov, uporabljenih za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma za določitev predlagane meje (3. člen navedenega pravilnika) – bi namreč organ moral vrniti v dopolnitev, in če v določenem roku ne bi bil dopolnjen, bi organ zahtevo moral zavreči (drugi odstavek 35. člena ZEN).
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ničnost odločbe - nedovoljeno ravnanje pri izdaji upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje zoper upravni organ
Iz 5. točke 279. člena ZUP jasno izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe), zaradi katerega je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo.
Drugostopni organ je pravilno presodil, da uveljavljani razlog, to je, da je prvostopni organ izdal odločbo zaradi s strani tožnice zatrjevanega nedovoljenega dejanja A.A., ki ga je ta storil zoper tožnico, v posledici katerega je bil nato vložen skupni predlog (tožnice in A.A.) za evidentiranje urejene meje, izravnave dela meje in parcelacije, ki mu je prvostopni organ v celoti (in po preveritvi izpolnjevanja ostalih pogojev po ZEN) tudi sledil s pozitivno odločitvijo, ne predstavlja ničnostnega razloga po 5. točki 279. člena ZUP in je tožničin predlog pravilno zavrnil.
ZUP člen 274, 274/1, 274/1-1, 274/2, 277. ZGeoD-1 člen 30.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - rok za vložitev zahteve - stvarna pristojnost organa
Tožnica je kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici uveljavljala, da je prvostopni organ s sprejeto odločitvijo, ko je odločil o izravnavi dela meje parcel 1648/1 in 1649 s sosednjo parcelo 1643/1 in o izravnavi dela meje med parcelo 1643/1 s sosednjima parcelama 1648/1 in 1649, dejansko odločil o de facto prenosu lastninske pravice na delu nepremičnine, odločil torej o premoženjsko pravni zadevi ter s tem presegel svojo stvarno pristojnost. Sodišče ugotavlja, da je drugostopni organ pravilno presodil, da uveljavljani razlog ni podan, saj je prvostopni organ odločal o predlogu o evidentiranju urejene meje, o izravnavi dela meje in o parcelaciji, ki sta ga vložili tožnica in A., torej o predlogu s tremi zahtevki, ki po svoji vsebini spadajo med zahtevke oziroma postopke, ki jih ureja ZEN in ki ga je prvostopni organ tudi upošteval kot relevanten materialnopravni predpis pri svoji odločitvi. ZEN tudi določa organ za odločanje v teh postopkih in sicer je to Geodetska uprava. Pristojnost geodetske uprave za vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji predpisuje tudi 30. člen Zakona o geodetski dejavnosti.
urejanje meje - evidentiranje urejenemeje - izravnava meje
Tožnika kot stranki v postopku sta podpisala zapisnik o ureditvi in izravnavi meje, parcelaciji in določitvi grafične površine parcel. Res sta svoje strinjanje kasneje umaknila, vendar sta nato na ustni obravnavi umaknila vse preklice. Izravnava je bila izvedena torej z njunim soglasjem.
Uporaba vektorjev za namen prenosa zemljiško katastrskih točk v kataster ne pomeni spremembe položaja oz. poteka meje parcel.
ZEN člen 6. ZUP člen 13, 13/1, 229, 229/1, 246, 246/1.
geodetske storitve - evidentiranje urejene meje - parcelacija - zapisnik mejne obravnave - upravni akt - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Zapisnik mejne obravnave ni upravni akt, saj z njim upravni organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi katere izmed strank v postopku. Pritožba je v obravnavani zadevi dovoljena zoper odločbo Geodetske uprave RS, ki je bila izdana na prvi stopnji in v kateri je lahko tožnik uveljavljal vse vsebinske in procesne ugovore, ki jih ima zoper izveden postopek mejne obravnave, tudi tiste, ki jih je uveljavljal na sporni zapisnik.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija - evidentiranje zemljišča pod stavbo
Tožnik se ustne obravnave, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil. Po drugem odstavku 38. člena ZEN se v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je zato pravilno štel, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje, posledično pa je smel izdati tudi izpodbijani akt.
S podajo izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju glede poteka predlagane meje, in posledično zakonsko fikcijo o strinjanju tožnika glede na njegovo neaktivnost v upravnem postopku, je izčrpan tudi pravni interes tožnika v obravnavanem postopku. V postopku parcelacije, ko gre za združitev oziroma delitev parcel/e, tožnik kot lastnik sosednje parcele namreč ne zasleduje nobene svoje pravne koristi. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (drugi in tretji odstavek 47. člena ZEN). S tem postopkom se torej ne poseže ne v površino in ne v mejo parcel, ki so predmet parcelacije, zlasti, če je pogoj po prvem odstavku 49. člena ZEN izpolnjen.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
ZEN člen 31, 32, 32/3, 35, 36, 36/2, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN mogel šteti, da se tožnici s predlagano mejo strinjata, saj po navedbah v zapisniku mejne obravnave svoje meje nista pokazali. Poleg tega sta bili glede na navedbe v zapisniku opozorjeni, da se bo štelo, da se s predlagano mejo strinjata, če ne bosta pokazali svoje meje (tako kot zahteva Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v 4. členu). Okoliščina, da na mejni obravnavi prisotna druga tožnica (v svojem imenu in kot pooblaščenka prve tožnice) zapisnika ni podpisala, pa glede na tretji odstavek 32. člena ZEN tudi ne vpliva na pravilnost zapisnika, saj je geodet to dejstvo – odklonitev zapisnika in razloge zanj – v zapisniku navedel (da prisotna druga tožnica ni hotela sodelovati, da ni hotela podpisati zapisnika itd.).
ZUP člen 260, 260/1. ZEN člen 19, 26, 26/1, 40, 41.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - novo dejstvo in nov dokaz - meja - evidentiranje urejene meje
Določbe ZEN kažejo, da meja med dvema parcelama ni dejstvo, kot zatrjuje tožnik, pač pa daljica, evidentirana z upravnim aktom. Na tak način je bila evidentirana tudi meja med parc. št. … in … k.o. … v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prizadeti stranki. Sodišče meni, da je prizadeta stranka utemeljeno pojasnila, da je bil elaborat urejanja meje in evidentiranja urejene meje med parcelama potrjen dne 13. 7. 2012 ter nato izdana odločba GURS 9. 8. 2012, ki je postala pravnomočna in dokončna in s katero je bila kot urejena evidentirana meja med parcelama. Tega Tehnično poročilo ne more spreminjati (nenazadnje, tudi tožnik v tožbi navaja, da je bila s tem poročilom meja le označena, kar pomeni, da ni bila evidentirana), pač pa se lahko urejena meja med nepremičninama spremeni le v za to predvidenih postopkih, ki pa niso novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu
Izpodbijana odloča je nezakonita, saj spisne listine postopanja v skladu z določbami ZZKat ne izkazujejo. Ker ni izkazana zahteva lastnika za parcelacijo (niti sklep sodišča ali odločba pristojnega občinskega upravnega organa), je kršena določba drugega odstavka 26. člena ZZKat. Ker ni izkazan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku o opravljeni parcelaciji in ugotovitvi ter zamejničenju s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel, pa sta kršeni določbi prvega in drugega odstavka 27. člena ZZKat.
Če je geodetski organ menil, da zaradi odmere ceste, ker gre za meje parcel v splošni rabi, lahko vodi postopek drugače, kot je določeno v splošnih določbah ZZKat, na katere se izpodbijana odločba opira, bi se v odločbi na ustrezne (specialne) določbe ZZKat oziroma predpisov za njegovo izvedbo moral jasno opreti in obrazložiti, zakaj ter kako je na njihovi podlagi vodil postopek.