evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija
Po oceni sodišča je prvostopenjski organ upravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave namreč izhaja, da tožnik na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, vendar tudi svoje meje ni pokazal, bil pa je opozorjen na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN. Glede na to in zakonsko dikcijo drugačno ravnanje ni mogoče in je prvostopenjski organ s tem, ko je štel, da tožnik soglaša s predlagano mejo, ravnal v skladu s tem določilom. Geodet, ki vodi mejno obravnavo, po zakonu ne sme presojati vsebine izjav posameznih strank, ampak lahko kot relevantno upošteva zgolj to, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega. Če ga ne pokaže, zakon določa neizpodbojno domnevo, da se s predlagano mejo strinja.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - urejena meja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča
Ker je bil sodni postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, torej, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ZUP člen 260, 260-9. ZEN člen 27, 27/2, 49, 49/1, 49/4, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - stranski udeleženec - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče soglaša s tožnicama, da bi morali sodelovati v postopku parcelacije, kolikor je bilo z delitvijo parcele neposredno poseženo v upravičenja predlagateljic, ki jih uveljavljata v sodnem postopku ureditve meje.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
ZEN člen 6, 6/4, 28, 39, 39/1, 39/5. ZUP člen 113, 113/1, 129, 129/1, 129/1-1, 240, 240/1, 240/2, 246, 246/1, 258, 258/1.
evidentiranje urejene meje - sprožitev sodnega postopka - pravni interes za pritožbo - upravna zadeva - stranka v postopku
Tožnica je že bila v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1. Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati.
V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug predpis ne določa, sledi, da (samostojna) pritožba ni dovoljena, kar narekuje njeno zavrženje v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP, kot je pravilno ravnal organ prve stopnje tudi v konkretnem primeru. Samo poimenovanje konkretnega poziva k sprožitvi sodnega postopka na njegovo zakonitost ne vpliva. Obrazložitev in pouk o pritožbi morajo po prvem odstavku 258. člena ZUP vsebovati le tisti sklepi, zoper katere zakon izrecno dovoljuje pritožbo.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - pomotni vpisi - meja med parcelama - evidentiranje urejene meje
Podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, se ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila namreč utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Resnično stanje se torej ne ugotavlja na kraju samem, temveč s pomočjo evidenc in listin. Gre namreč za odpravo pomot, neskladij, nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri prerisovanju, prepisovanju ali prenašanju podatkov med različnimi nosilci ali formati, ali pa do njih pride na drug način, pri čemer za ugotavljanje pomotnega vpisa lahko služi zgolj najmlajša v zbirki listin, ki je povzročila spremembo.
Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je bilo, poleg bistvenih kršitev 8. in 10. člena ZUP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju drugega odstavka 28. člena ZEN zaradi nepravilnega zastopanja tožnice v upravnem postopku, kršeno načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP, skladno s katerim organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije.
evidentiranje urejene meje - udeležba v postopku - položaj stranke v postopku
Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Do takšne situacije je v obravnavanem primeru nedvomno prišlo, saj je tožnik postal lastnik nepremičnine med trajanjem pritožbenega postopka na drugi stopnji in bi zato moral imeti tudi možnost, da v njem sodeluje.
ZEN člen 39, 57, 57/1, 57/4. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - komasacija - prekinitev postopka - strinjanje s potekom predlagane meje - obseg sodnega preizkusa
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu (prvi odstavek 30. člena ZUS-1 in prvi odstavek 20. člena ZUS-1).
Tožnica je bila kot zemljiškoknjižna lastnica parcel, katerih meja s sosednjimi se je urejala, ker upravni organ tudi na ustni obravnavi ni uspel doseči soglasja o poteku mej, ki ne bi odstopale od katastrske meje, pozvana, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetnih delov mej. Ker tožnica ni ravnala po pozivu, je organ pravilno ugotovil, da je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlaganih delov mej strinja.
Zoper odločbo o arondaciji v delu, kjer je bila določena odškodnina, katerih neizpolnitev tožnik zahteva, pritožba v upravnem postopku in upravni spor nista bila dopustna (glej 65. in 66. člen TZIKZ). To pomeni, da izvršitev odločbe v tem delu po TZIKZ ni (bila) stvar upravnega postopka. Če pa zakon, ki je podlaga za obravnavanje tožnikove zahteve, ne omogoča razveljavitve odločbe o arondaciji, pa tudi sklicevanje tožnika na varstvo lastninske pravice po 33., 67. in 69. členu Ustave RS ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj če bi organ odločil nasprotno in ugodil tožnikovi zahtevi, bi odločil v nasprotju z zakonom, posledično pa bi (lahko) kršil lastninsko pravico druge osebe.
V postopkih denacionalizacije pristojni organ s svojo odločitvijo ne odpravlja izdanih aktov o podržavljenju, temveč po ugotovitvi, da so za denacionalizacijo izpolnjeni vsi pogoji iz ZDen, vrne premoženje v naravi (če je možno) ali v obliki odškodnine, določeno po ZDen.
ZEN člen 45, 45/1, 45/1-1, 48, 51, 51/3, 51/3-1. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-1. ZUreP-1 člen 92-108. ZJC-B člen 19.
ureditev meje - parcelacija - cesta - razlastitev
Določbi 13. in 14. člena ZCes-1 je mogoče uporabiti le v primerih, ko cesta (po dejanski rabi - v naravi) poteka po parcelah izven meja parcele, ki je kot cesta evidentirana v zemljiškem katastru. Torej v primeru, ko ima površina izven parcele, ki je evidentirana kot cesta, uporabo, kot jo opredeljuje 5. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije. Že iz drugega odstavka 12. člena ZCes-1 izhaja, da je pred izgradnjo treba upoštevati, da se posega v zasebno lastnino in zemljišča pridobiti, ali na podlagi pravnega posla oziroma v postopku razlastitve.
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
kataster stavb - sprememba podatkov v katastru stavb - skrajšani ugotovitveni postopek
Postopek je potekal po določbi prvega odstavka 44. člena ZUP, ki določa skrajšani ugotovitveni postopek. Peti odstavek 95. člena ZEN namreč določa, da v primeru, če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, potem po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - pooblastilo za zastopanje
V predmetnem postopku solastnico parcel š. 2849 in 2929/1, ki sta tudi v tožničini solasti, ni zastopal pooblaščenec, ki je imel za to ustrezno pooblastilo.
ZEN člen 20, 20/3, 31, 35, 35/4, 35/4-6, 39, 39/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 20, 28.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - podatki o meji in površini - ureditev meje v primeru spora
Izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale - pokazano mejo. Geometer ne more naknadno (sam), po ugotovitvi možnega nesorazmerja v izračunani površini, določiti meje drugače, kot so jo določile stranke za svojo parcelo.
ZEN člen 32, 32/1, 35, 35/1. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave
Datum mejne obravnave oziroma datum opravljenega dejanja v postopku je bistven element za identifikacijo dejanj v postopku, ki so sestavni del relevantnega dejanskega stanja, na katerem temelji elaborat, kar narekuje organu, da v tem smislu tudi oblikuje obrazložitev odločbe, da je možen njen preizkus.
ZEN člen 35, 35/2, 35/2-2, 35/4, 35/4-4, 35/4-5, 36, 48, 49, 49/4. ZCes-1 člen 13, 13/5, 13/6, 14, 14/4. ZUP člen 135, 213, 219.
parcelacija - parcelacija zemljišč - preizkus zahteve in odločanje - meja ceste - umik zahteve - izrek odločbe - delna odločba
Meje morajo biti urejene pred evidentiranjem parcelacije za vse parcele, ki so predmet postopka.
Nesoglasje med lastniki sosednjih parcel v postopku evidentiranja urejene meje ne zadrži oprave postopka evidentiranja parcelacije pred ureditvijo meje v morebitnem sodnem postopku (četrti odstavek 49. člena ZEN, podobno tudi četrti odstavek 14. člena ZCes-1), vendar pa mora biti pred tem izkazano, da so imeli lastniki parcel, ki se jih postopek tiče, možnost, da se o tem izjavijo.