kmetijsko zemljišče - meja med parcelama - izrek odločbe za nično - pravni interes
Po izdaji odločbe z dne 26. 9. 1983 je bila na zadevnem območju uveljavljena nova zemljiška knjiga in tudi nova zemljiškokatastrska izmera, v okviru katere so bile opravljene terenske meritve ter izdelani novi katastrski načrti, določene površine in vrsta rabe na parcelah in tem dodeljene nove številke. Lastniki parcel so bili povabljeni na razgrnitev zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov. Razgrnjenim podatkom je bilo mogoče ugovarjati. Če stranka razgrnjenim podatkom ni ugovarjala, se je postopek končal s podpisom poizvedovalnega zapisnika, kar je pomenilo podlago za vpis razgrnjenih podatkov v novi zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Pravne podlage za vpis trenutno veljavnih oziroma zadnjih vpisanih podatkov v zemljiški kataster za parcelo št. 2220/2 k.o. ... ne predstavlja odločba z dne 26. 9. 1983, ampak listine iz kasnejšega postopka z uveljavitvijo nove zemljiške knjige povezane nove zemljiškokatastrske izmere, v katerem je bil izdelan in podpisan poizvedovalni zapisnik z dne 9. 3. 1993, zato morebitni izrek odločbe z dne 26. 9. 1983 na sedaj vpisane podatke v zemljiškem katastru ne bi vplival.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - upravna odločba - ugotovitev ničnosti - ničnostni razlogi - nedovoljeno ravnanje
Po peti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Tožnika tako ravnanje na povsem formalni ravni sicer zatrjujeta, vendar ga v ničemer ne konkretizirata: po njunih dejanskih navedbah naj bi bilo namreč nedovoljeno ravnanje uperjeno zoper njiju in ne zoper uradno osebo, ki je vodila postopek. Tako ravnanje po povedanem ne more povzročiti ničnosti odločbe, in to tudi v primeru, če sta tožnika zaradi njega podpisala zapisnik mejne obravnave, s katerim se v resnici nista strinjala oziroma se iz tega razloga nista pritožila zoper odločbo o evidentiranju meje. To namreč ne pomeni vpliva na uradno osebo, ki ni bila izpostavljena nikakršnemu nedovoljenemu ravnanju, temveč kvečjemu napako volje tožnikov, ki jo je uradna oseba upoštevala pri odločanju.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodni postopek ureditve meje
Potek meje ni predmet odločanja z izpodbijano odločbo, saj je prvostopenjski organ s sklepom (ki ni izpodbijan v tem upravnem sporu glede na tožnikov odgovor z dne 30. 8. 2017 na poziv naslovnega sodišča) postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 2126 s sosednjo parcelo 2315 na podlagi šestega odstavka 39. člen ZEN ustavil, ker je o njeni ureditvi meritorno odločilo sodišče.
Glede na tretji odstavek 48. člena ZEN, kolikor gre za zemljišče pod stavbo in v s tem v zvezi za nove parcele, je upravnik upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije.
V obravnavani zadevi (parcelaciji in ugotovitvi nove površine pod stavbo) je predhodno treba ugotoviti, ali so novi deli stavb bili zgrajeni in je spremembo podatka treba vpisati v kataster stavb. Le v tem primeru obstaja dejanska podlaga za parcelacijo zemljišča pod stavbo na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZEN in izdajo odločbe z vsebino, kot je izpodbijani akt.
ZUP člen 275, 275/1, 277, 279, 279/1, 279/1-5, 280, 280/1.
parcelacija - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zakonski rok za izdajo odločbe - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - nedovoljeno ravnanje - izpolnjevanje pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zahteva za odpravo Odločbe GURS po nadzorstveni pravici ne more biti predmet obravnave zato, ker je prepozna. Po določbi 277. člena ZUP se odločba o odpravi po drugem odstavku 274. člena tega zakona (očitna kršitev materialnega predpisa, na kar se sklicuje tožnik) lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.
Sodišče pritrjuje tudi odločitvi tožene stranke, da tožnik v zahtevi za izrek ničnosti Odločbe GURS ni izkazal, da bi bila ta izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
ZEN člen 6, 6/8, 28, 28/1, 28/2, 29, 31, 31/5, 35, 36, 36/3. ZUP člen 53, 53/2.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - strinjanje s potekom meje - pooblaščenec - pravica do izjave
Glede na nedvoumne in jasne navedbe v zapisniku mejne obravnave sodišče ugotavlja, da je bil pooblaščenec tožnikov na mejni obravnavi seznanjen s podatki, ki so bili uporabljeni za določitev poteka predlagane meje (IDPOS-i), soglašal je s predlagano mejo in brez pripomb podpisal zapisnik.
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - nestrinjanje s potekom predlagane meje
Uporaba domneve iz petega odstavka 31. člena ZEN je dopustna le, kolikor iz zapisnika izhaja, da je bil prisotni mejaš, ki se z mejo ne strinja, pozvan, da pokaže drugačen potek meje, kar pa v konkretni zadevi iz zapisnika ne izhaja.
ZEN člen 20, 20/3, 26-44. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 28.
evidentiranje urejene meje - površina zemljišča - pokazana meja - urejena meja
Razlog za nepravilno odločitev, ki ga navaja tožnik, da nepravilno določena ZKT pomeni, da je površina njegovega zemljišča nezakonito zmanjšana zaradi strokovne napake pri meritvah ali zaradi nepravilne transformacije iz enega v drug sistem, ni relevanten v zvezi z vprašanjem zakonitosti izpodbijane odločbe, ob predhodnem njegovem soglasju s pokazano mejo.
Izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale – pokazano mejo.
ZUP člen 8, 165, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5. ZEN člen 6, 40, 41, 44. KZ-1 člen 285, 285/2. ZGeoD-1 člen 4.
evidentiranje urejenega dela meje - mejnik - ničnost upravne odločbe - predlog za izrek ničnosti upravne odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Ker se odločbi, zdani na podlagi 40. člena ZEN, izvršita z vpisom urejene meje v zemljiški kataster (po prvem odstavku 41. člena ZEN se na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena), tožnik pa uveljavlja, da je ničnostni razlog po tej točki podan, ker je pooblaščeni geodet napačno postavil mejnik, razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP že zato ni podan, saj sporno dejanje (ki naj bi privedlo do ničnosti odločb) ni bilo storjeno v okviru izvršitve odločb (tj. evidentiranje podatkov iz odločb v zemljiškem katastru), temveč pri označitvi meje v naravi. Odločba iz 40. člena ZEN torej ni izdana kot posledica ali v zvezi z označitvijo meje v naravi, zaradi česar ni mogoče na organ nasloviti očitka, da presojanih odločb, glede na (po mnenju tožnika očitno) napačno postavitev mejnika, ni bilo mogoče izdati.
Iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe) (npr. pritisk, izsiljevanje, ipd), zaradi katere je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo. Ta razlog torej preprečuje, da se vzdrži v veljavi odločba, ki jo je izdal upravni organ zato, ker je bil z nekim dejanjem v to prisiljen.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZEN člen 144, 144/1-1, 144/2, 144/5.
zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - odločanje po uradni dolžnosti - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Organ je izdal izpodbijano potrdilo po ugotovitvi, da parcela št. 616 ni vodena kot enovita parcela oziroma kot strnjeno zemljišče, temveč v nepovezanih delih. Po 144. členu ZEN pa mora geodetska uprava ob evidentiranju spremembe podatkov v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti uskladiti podatke o parcelnih številkah, če med drugim ugotovi, da parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih (1. točka prvega odstavka tega člena) in posledično temu geodetska uprava vsakemu delu določi svojo parcelno številko (drugi odstavek tega člena). Organ je tako v konkretnem primeru (le) uskladil podatke o parcelnih številkah in (zgolj) evidentiral spremembe teh podatkov ter o tem skladno s petim odstavkom 144. člena ZEN izdal potrdilo. Pri izdaji izpodbijanega potrdila torej ni vsebinsko odločal o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Ob ugotovitvi, da tožnik v predlogu za izrek ničnosti ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in zaključku, da je zato treba izdati sklep po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, kateremu sodišče pritrjuje, organ ni imel podlage za meritorno obravnavo predloga, torej za ugotavljanje, ali je izkazan obstoj uveljavljanih razlogov za izrek ničnosti odločbe.
parcelacija - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - zapisnik mejne obravnave
Glede na vsebino zapisnika je organ lahko odločil na podlagi fikcije strinjanja tožnika s predlagano mejo. Tako presojo sodišče sprejema, ker je bil zapisnik o mejni obravnavi kot celota voden tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Sodišče tožnikovim navedbam, da je svojo mejo pokazal, ne sledi. Tožnik je imel možnost podpisati zapisnik in ob podpisu dodati svoje ugovore na vsebino zapisnika, tudi na ugotovitev, da ni pokazal svoje meje. Ob po zakonu vodenem zapisniku mejne obravnave, ki je dokaz o njenem poteku, tožnik ob neaktivnosti, ne more izkazati drugačnega poteka mejne obravnave.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - izjava volje
Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na zatrjevane grožnje geodeta ne more biti uspešna. Kadar meja med strankami postopka urejanja in evidentiranja meje ostane sporna, postopek teče v skladu z zgoraj povzetimi določbami ZEN in tega ni mogoče šteti kot grožnjo, sicer pa je napake izjave volje glede poteka predlagane meje mogoče uveljavljati le v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN). Tako tožeča stranka ugotovitev iz zapisnika ne more ovreči s sklicevanjem na dopis, ki ga je naslovila na Inšpektorat RS za okolje in pristor.
ZEN člen 32, 32/2, 35, 35/1, 2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - elaborat ureditve meje
V obravnavanem primeru se mejna obravnava ni vodila, kot določata ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, oziroma predpisan način vodenja mejne obravnave ne izhaja iz zapisnika, zato sodišče ne more zavrniti ugovora tožnikov, da nista podpisala le liste prisotnosti na mejni obravnavi, nikakor pa ne soglasja ali strinjanja s predlagano mejo, kot je sedaj razvidno iz skice in se ugotavlja v izpodbijani odločbi. Namreč zapisnik je sestavljen iz posebnega lista, na katerem je podpis tožnikov z datumom 14. 1. 2016, nikjer v zapisniku pa ni njune izjave, da soglašata s predlagano mejo. Na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika mejne obravnave upravni organ ni mogel zaključiti, da sta tožnika podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, in posledično tudi ne, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, torej da je elaborat prestal preizkus po prvem odstavku 35. člena ZEN.
postopek evidentiranja meje - parcelacija zemljišča - upravičeni predlagatelj postopka - občina
Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti.
evidentiranje urejene meje - urejena meja - elaborat - stvarna pravica
Tožniki ugovorov o kršitvi postopka oziroma materialnih določb ZEN v zvezi z urejeno mejo ne navajajo. Da so soglašali s potekom predlagane meje, pa izhaja iz zapisnika mejne obravnave z dne 4. 3. 2016. Na tej podlagi je organ lahko ugotovil, da so podani pogoji za evidentiranje delov meja parcel tudi med parcelo 192/9 in tožnikov 193/5. Sodišče torej glede na trditveno podlago tožbe meni, da je organ lahko evidentiral mejo, kot izhaja iz elaborata.
V postopku parcelacije za tožnike sporne parcele 192/9 pa tožniki, ob predhodno urejeni meji med parcelama, niso bili stranke postopka, ker niso lastniki te parcele, zato odločitve organa v tej smeri niti ne morejo izpodbijati. Z navajanji glede dogovorov s predlagatelji parcelacije (dedni dogovor, razdelilna pogodba) pa niso izkazali, da imajo stvarno pravico, ki bi jo organ moral upoštevati in parcelacije ne dovoliti (npr. 6. točka tretjega odstavka 51. člena ZEN).
ZEN člen 28, 28/1, 28/3, 48, 48/1, 48/5. ZCes-1 člen 13, 13/5, 14. URS člen 125.
evidentiranje urejene meje - predlagatelj postopka - določitev in označitev meje ceste - neustavnost odloka - ustavnoskladna razlaga
Odlok v delu, v katerem kategorizira kot javno pot del parcele 70 k.o. ..., posega v lastnino tožnika. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
Pri iskanju ustavno skladne razlage upoštevnih zakonskih določb se lahko sodišče opre na vse splošno sprejete metode pravne razlage. Med več mogočimi razlagami pa mora nato pri odločanju uporabiti tisto, ki je skladna z Ustavo. V skladu s tem načelom je sodišče tudi razlagalo prej citirane določbe ZEN in ZCes-1. Enako kot v zadevi II U 344/2014 z dne 25. 2. 2015 je štelo, da sta 13. in 14. člen ZCes-1 lahko namenjena določitvi in označitvi meje ceste na zahtevo upravljavca ceste le v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi bila občina lahko upravičeni predlagatelj postopka evidentiranja sprememb v katastru le na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN, to je, če bi sprožila postopek razlastitve.
ZEN člen 81, 81/8, 84, 84/4, 84/4-4. SPZ člen 8, 11, 11/1, 105, 256.
kataster stavb - zemljiška knjiga - dejanski lastnik nepremičnine - zapisnik - soglasje lastnika
Postopek vpisa stavbe v kataster ni postopek, ki bi bil namenjen ugotavljanju, kdo naj bi bil dejanski lastnik stavbe, torej dokazovanju dejstev in razreševanju sporov. Spori se rešujejo sporazumno ali v postopku pred rednimi sodišči. V geodetskem postopku pa geometer zgolj izdela elaborat stavbe, ki vsebuje predpisane obrazce in v katerih se povzamejo podatki o številki stavbe ali dela stavbe, stanovanja, poslovnega prostora, dejanski rabi, površini dela stavbe in o drugih okoliščinah, vsebovanih v obrazcih. Geodet v tem postopku ne ugotavlja in tudi ne sme ugotavljati, ali stanje v zemljiški knjigi ustreza dejanskemu in kdo naj bi bil dejanski lastnik (poleg zemljiškoknjižnega), ampak lahko izhaja le iz stanja iz zemljiške knjige. Kajti zakon določa, da se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
evidentiranje nepremičnin - kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
Tožnica je imela možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata in tudi možnost pisnega nestrinjanja s tam vpisanimi podatki, kar je v skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb, ki podrobneje opisuje vsebino elaborata. Upoštevaje soglasje tožeče stranke ter upoštevaje dejstvo, da je bila izpodbijana odločba pravilno izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, so po presoji sodišča neutemeljene tožbene navedbe, s katerimi želi tožnica utemeljiti nezakonitost izpodbijanega akta.