evidentiranje meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje
Glede na opisani potek predmetnega upravnega postopka je stališče prvostopenjskega upravnega organa, ki mu pritrjuje tudi drugostopenjski upravni organ, da je prizadeta stranka pravočasno sprožila sodni postopek za ureditev meje, pravilno. Po pozivu, ki je bil prizadeti stranki vročen 30. 12. 2016, je ta podala predlog za sodno ureditev meje 26. 1. 2017, kar je v okviru tridesetdnevnega roka za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, ki začne teči od vročitve oziroma prejema poziva.
ZEN člen 28, 28/3. ZZKat člen 14, 14/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1.
postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - evidentiranje parcelacije - ničnost
Parcelacija sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra in kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu razpolagalne komponente lastnine, torej pridobivanja in odsvajanja, saj lastninsko stanje na zemljišču po njeni izvedbi ostane enako.
Določene napake v geodetskih postopkih sicer lahko privedejo tudi do posega v lastninsko pravico (ne pri parcelaciji), o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Sporna meja se ureja v sodnem in ne v upravnem postopku, v upravnem postopku se kot urejena evidentira samo predlagana meja, in sicer, kadar je ta nesporna ali (zaradi ustavitve sodnega postopka določitve meje) velja fikcija, da je nesporna. Predlagano mejo definira 29. člen ZEN, in sicer določa, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru. Predlagana meja je torej meja, ki jo v elaboratu predlaga geodet. To mejo pa je toženka v tem primeru evidentirala.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZCes-1 člen 13, 14. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2.
evidentiranje parcelacije - evidentiranje urejene meje in parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - pravni interes za pritožbo
Sodišče soglaša s toženko, da je bila tožnica neaktivna stranka v upravnem postopku evidentiranja parcelacije (ni bila vlagateljica zahteve), vendar pa je bila stranka v postopku evidentiranja meje in parcelacije, izpodbijani sklep ji je bil vročen, zato bi morala toženka njeno pritožbo vsebinsko obravnavati in ne, da jo je zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 2. točke drugega odstavka 129. člena ZUP.
evidentiranje parcelacije - aktivna legitimacija - zahteva za evidentiranje parcelacije - soglasje lastnika parcele - (ne)popolna vloga - sodna poravnava
Manjkajoče izjave volje formalnega lastnika parcele (ki se parcelira), da zahteva uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ni mogoče nadomestiti s predložitvijo zapisnika o sodni poravnavi ter se sklicevati, da gre za pravni naslov, ki ga morajo spoštovati vsi udeleženci poravnave. Glede na vsebino sodne poravnave sta se namreč tožnik in A.A. dogovorila o poteku meje med njunima sosednjima parcelama ter o izvedbi tega dogovora na način, da se izvede upravni postopek parcelacije, v katerem se je A.A. zavezal aktivno sodelovati. Izjava volje, potrebna za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije (po prvem odstavku 48. člena ZEN), v sklenjeni sodni poravnavi ni vsebovana.
Ni dolžnost organa, da bi moral A.A. pritegniti v postopek in dopolnjevati dejansko stanje z vodenjem posebnega ugotovitvenega postopka ter opravo ustne obravnave zaradi dokazovanja obstoja tožnikove aktivne legitimacije za vložitev zahteve. To je stvar (breme) tožnika kot stranke poravnave, da od nasprotne stranke zahteva izpolnitev zavez, izposluje njeno podajo izjave volje za vložitev zahteve oziroma o soglasju k vložitvi zahteve v pisni obliki (oziroma da zoper njo uveljavi sankcije zaradi kršitev zavez itd.).
evidentiranje urejenega dela meje - postopek za ureditev meje - predlagana meja - ustavitev upravnega postopka
Postopek za ureditev meje spada med nepravdne postopke, a med udeleženci praviloma obstaja tudi spor, ki je v bistvu lastninske narave, kar pa še ne pomeni nujno, da gre za lastninski spor. Le v primerih, ko stranka nepravdnega postopka zatrjuje, da je lastnik večjega dela parcele, se nepravdni postopek ustavi, vložen predlog pa obravnava kot tožba in vodi po pravilih pravdnega postopka, v katerem se ugotavlja obstoj lastninske pravice na zatrjevanem spornem delu zemljišča, kar pa v posledici, relevantni za nepravdni postopek ureditve meje, pomeni tudi določitev meje med parcelama. Glede na navedeno ima upravni organ podlago za ureditev meje na podlagi šestega odstavka 39. člena ZEN (da se kot urejena meja evidentira predlagana meja), torej po podatkih elaborata, ki je bil predložen predlogu za ureditev meje šele, če je tožbeni zahtevek zavrnjen in meja ni urejena.
evidentiranje urejene meje - evidentiranje urejenega dela meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Tožnik v dani situaciji, ko ni zadovoljen z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni prekludiran, da sodno ne bi uredil meje pred pristojnim sodiščem, ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa.
Tožnik bo izven pravil ZEN lahko uveljavljal obseg parcele le v postopku sodne določitve meje, po pravilih nepravdnega postopka, vendar v okviru določene meje.
Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, v okviru katerega se šteje, da je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis, če je kršitev, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa posredno s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira.
status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc - predhodno vprašanje
Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.
Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.
Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - strinjanje s potekom predlagane meje - napaka volje
Če izjava na mejni obravnavi o strinjanju s predlagano mejo temelji na motnem oz. napačnem razumevanju, se le-to lahko uveljavlja le v pravdnem postopku in samo glede mej pacel, katerih lastnik je vlagatelj tožbe.
ZEN člen 162, 162/2. ZENDMPE člen 15, 16, 19, 20, 21, 22, 23, 26, 32.
postopek za ureditev meje - meja - mejna obravnava - strinjanje s potekom meje - podpis zapisnika o mejni obravnavi - pripombe na zapisnik
V primeru, ko se lastnik na mejni obravnavi strinja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, in to potrdi s podpisom na zapisniku mejne obravnave, svoje izjave pa do izdaje odločbe ne prekliče, se šteje, da s potekom meje soglaša in je to podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev predloga za izrek ničnosti odločbe, nikakor pa to dejstvo samo po sebi ne predstavlja ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji se je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza, in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal upravni akt, ki ga sicer ne bi izdal s tako vsebino.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka postopka - pravni interes
Ni sporno, da tožnik ni niti lastnik parc. št. 1113, niti v zemljiško knjigo vpisan imetnik služnostne in stavbne pravice, zato po ZEN ne more biti stranka ali stranski udeleženec v predmetnem postopku.
evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - prikaz poteka meje - strinjanje s potekom meje
Tožnik se je s potekom meje izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika. Če se z mejo ne bi strinjal, bi moral pokazati svojo mejo, sicer se šteje, da s predlagano mejo soglaša.
sprememba podatkov katastra stavb - ustna obravnava v upravnem postopku - udeležba v postopku
Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZEN je bilo geodetsko podjetje dolžno v postopku izdaje elaborata spremembe podatkov katastra opraviti obravnavo le z lastnikom dela stavbe, katere podatek se spreminja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - odmera za dostop do javne ceste - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - elaborat ureditve meje
Zahtevi za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, je priložen elaborat (z zapisnikom o opravljeni mejni obravnavi). Iz slednjega izhaja, da je bila med drugim na mejni obravnavi prisotna tožnica, ki je s predlagano mejo soglašala in to potrdila s svojim lastnoročnim podpisom. Glede na navedeno (in ob upoštevanju po zakonu zadostne vsebine elaborata) je organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa v dejanskem smislu ni sporna niti za tožnico. V zvezi s tožbenim navajanjem, ki se nanaša na razlastitev (navajanje tožnice v tožbi) oziroma odpoved lastninski pravici (navajanje tožnice v dopolnitvi tožbe), sodišče sledi navedbam tožene stranke v drugostopenjski odločbi, ko pojasnjuje, da predmet postopka evidentiranja parcelacije ni povezano z lastninsko pravico in se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na parcelah, ki so predmet parcelacije.
postopek evidentiranja urejene meje - predlagatelj postopka - parcelacija
Odločba o o dovolitvi pripravljalnih del – parcelacije, ki je bila izdana med postopkom razlastitve, v postopku evidentiranja parcelacije in evidentiranja urejenih mej zgolj nadomešča zahtevo lastnikov nepremičnine za uvedbo postopka in njihovo soglasje k parcelaciji. V ostalem je postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije enak kot v primeru, če se uvede na zahtevo lastnika.
ZUS-1 člen 126, 129, 129/1, 129/1-1. ZEN člen 6, 6/8, 9.
geodetske storitve - upravna zadeva - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ker ZEN ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve - poprava podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - poprava napak - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov - napake pri vzpostavljanju meje - zavrnitev uskladitve
Geodetska uprava v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra preveri le skladnost zadnjih vpisanih podatkov s podatki v listini, ki je bila podlaga za vpis. V tem postopku torej geodetska uprava ne preverja pravilnosti podatkov v sami listini, ki je podlaga za vpis (na primer v elaboratu).