ZEN člen 86, 86-5, 95, 95/4, 95/4-4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 26, 26/3.
kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - upravnik stavbe - soglasje
Zahteva tožnikov, naj sodišče etažnim lastnikom pošlje elaborat in jih pozove, naj se izjasnijo ali se s predlaganimi spremembami strinjajo, ni utemeljena, saj ima stavba, v kateri je skupni del stavbe, za katerega predlagata spremembe v katastru stavb, upravnika. Ker ta soglasja k predlaganim spremembam ni podal, s tem ni izpolnjen eden od pogojev za spremembo vpisov v katastru stavb in je zato odločitev tožene stranke pravilna.
ureditev meje - javna cesta - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - exceptio illegalis - razlastitev
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Krško v delu, v katerem kategorizira kot javno pot tudi predmetne nepremičnine, posega v tožničino lastnino. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
upravni postopek - položaj stranke v postopku - pravni interes - ureditev meje - evidentiranje urejene meje
Tožnica v tožbi navaja in dokazuje, da je bila na mejno obravnavo vabljena, ni pa bila poučena o tem, da bi neudeležba na mejni obravnavi pomenila, da se s potekom predlagane meje strinja. S tem je bil tožnici priznan status stranke v tem postopku.
parcelacija - mejna obravnava - vlagatelj zahteve - pooblastilo za zastopanje - geodetske storitve
Če drži navedba tožnikov, da na mejni obravnavi nista bila seznanjena s tem, da podpisujeta pooblastilo geodetskemu organu, da v njunem imenu sproži upravni postopek parcelacije in ju v navedenem postopku zastopa, bi bilo treba oceniti, ali ju je resnično mogoče šteti za vlagatelja predmetnega zahtevka.
postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - strinjanje s potekom predlagane meje - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - napake volje
Iz zapisnika mejne obravnave, ki med drugim vsebuje tudi skico poteka predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra, ne izhaja, da bi tožnik prerekal potek predlagane meje oziroma da bi pokazal drugačno mejo, kot predlagane, zato grafični prikaz dejanskemu stanju v naravi nedvomno ustreza.
Četudi bi bil izračun površine parcel/e izveden pred ureditvijo meje (za to sicer v ZEN ni podlage) in bi ta izračun pokazal manjšo površino parcele, geodet ne bi mogel meje urediti drugače, kot po podatkih zemljiškega katastra, torej da bi določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v naravi tako, da bi izračun površine parcel/e potem bil tak, kot naj bi bil, npr. enak kot pred izvedbo takega postopka. Tožnik zato tudi nima prav, da je bil kršen četrti odstavek 19. člena ZEN, saj je geodet površino parcel (sedaj) 686/8 in 686/9 izračunal na tej podlagi, torej po evidentiranju meje s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
ZEN člen 29, 35, 36, 37, 51. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 10. ZUP člen 130.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napake volje - združitev postopka
Iz zapisnika izhaja, da se je tožnica mejne obravnav udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno.
evidentiranje parcel v zemljiškem katastru - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe
Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.
evidentiranje meje - upravičeni vlagatelj - Republika Slovenija - pravna subjektiviteta - investitor
Direkcija RS za vode v okviru Ministrstva za okolje in prostor med drugim opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju upravljanja voda ter upravne, strokovne, organizacijske in razvojne naloge na področju gradnje vodnih objektov in vodne infrastrukture ter vzdrževanja vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, poleg tega pa tudi izvaja naloge, povezane z investicijami v vodno infrastrukturo (prva do tretja točka drugega odstavka 14. člena Uredbe). Tak opis pristojnosti po presoji sodišča očitno pomeni pooblastilo Direkciji RS za vode, da v naštetih primerih v imenu Republike Slovenije opravlja delo investitorja.
evidentiranje meje - postopek evidentiranja meje - stranka postopka
Prvostopenjska odločba posega v pravice tožeče stranke oziroma v njeno pravno varovano korist. Zato tožena stranka v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni stranka v postopku zato, ker se meja med njeno nepremičnino in sosednjo nepremičnino, ni urejala.
ZUP člen 43, 43/3, 129, 129/1, 129/1-2, 274, 275, 275/1.
postopek evidentiranja urejene meje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP).
Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi.
postopek evidentiranja meje - postopek ureditve meje - ustna obravnava - opravičilo izostanka - neopravičen izostanek - domneva o strinjanju s predlaganim potekom meje
Upravni organ je na podlagi drugega odstavka 73. člena ZUP pravilno zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na uveljavljani razlog (bolezen) opravičila za izostanek z ustne obravnave in brez dokazila opravičila ni priznal.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - zavrženje tožbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 3/1.
zemljiški kataster - urejanje meje - inženirska zbornica slovenije - disciplinski ukrepi - kršitev kodeksa
Sodišče soglaša z zaključki toženke, da je tožnik s tem, ko je v postopku IDPOS X. potrdil geodetski elaborat, ne da bi pri določitvi meje upošteval predhodni geodetski elaborat z oznako IDPOS Y., ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o urejanju mej. Geodet namreč prehodnih meritev ne sme spregledati, pač pa jih mora v skladu s Pravilnikom oceniti, interpretirati in se do njih opredeliti. Koordinat zemljiškokatastrskih točk iz predhodnih postopkov tudi ne sme uporabiti neposredno, če niso določene z natančnostjo, kot jo določa Pravilnik, pač pa mora uporabo takih koordinat oceniti ter s pomočjo transformacije uporabiti kot pomoč za določitev predlagane meje, ne pa od uporabe predhodnih meritev brez takega načina izvedbe postopka odstopiti zgolj z utemeljitvijo, da po njegovi presoji postopek ni bil v skladu s takrat veljavnimi pravili, še zlasti glede na to, da zakonitosti tega postopka ni nihče preverjal.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.
ZEN člen 11, 11/1, 28, 28/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3.
parcelacija - stranka v postopku - zemljiškoknjižni lastnik - razpolagalni pravni posel - ureditev meje
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba v skladu z izrecno določbo prvega odstavka 11. člena ZEN kot stranke v postopkih, ki jih Geodetska uprava vodi na podlagi ZEN, šteti lastnike nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače.
S prejemom ponudbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča (torej predmetne nepremičnine) na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, je sklenjen pravni posel pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote; to neposredno in nedvoumno izhaja iz besedila tretjega odstavka 21. člena ZKZ. Vendar pa sklenitev tega pravnega posla sama po sebi še ne pomeni prenosa lastninske pravice, saj gre šele za zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravno pogodbo, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta prenos pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava.
urejanje meje - urejena meja - soglasje lastnikov - mejnik - zapisnik - listina
Iz formulacije določbe prvega odstavka 136. člena ZEN izhaja, da mora biti iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Zgolj sklicevanje na podpis tožnikovega pravnega prednika na listini, ki se nanaša na vprašanje vložitve morebitnega ugovora, ne pomeni ugotovitve obstoja zapisnika, iz katerega bi bilo jasno razvidno, da se je pravni prednik tožnika s potekom meje strinjal.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Zahteva, da se mejna obravnava izvede v naravi, pomeni, da se lastniki parcel neposredno seznanijo s pokazano mejo ter nanjo izrazijo soglasje oziroma nesoglasje. Kolikor je lastnik parcele izrazil svoje nesoglasje s pokazano mejo na podlagi dokazil, ki tudi niso del zapisnika in elaborata (katastrski načrt s spremembami, ortofoto posnetek, skica), torej ne na podlagi v naravi pokazane meje, organ ni mogel uporabiti fikcije s petega odstavka 31. člena ZEN.
Predmet pritožbe je lahko samo odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji (229. člen ZUP). Samo takšno odločbo, s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi, je mogoče izpodbijati s pritožbo. V upravnem postopku zato ni dovoljena pritožba zoper odločbo, ki je bila izdana na drugi stopnji. Odločba druge stopnje je dokončna in se lahko izpodbija v upravnem postopku le še z izrednimi pravnimi sredstvi.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - pravni interes
Postopek po 9. členu ZEN bi lahko tožnica ubrala le, dokler je šlo samo za napako v geodetskih evidencah. Čim pa je prišlo tudi do naknadne spremembe zemljiškoknjižnega stanja, pot z uporabo tega postopka ni mogoča, saj bi morala tožnica (da bi se ga lahko poslužila), najprej doseči takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo po zagrešeni napaki geodetskega organa.
ZEN člen 12, 12/1, 12/2. ZZK-1 člen 80, 20/2, 80/3, 133, 133/1.
parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranka za vložitev predloga - zemljiškoknjižni lastnik
Med strankama ni sporno, da pri tej nepremičnini ni vknjižena tožničina lastninska pravica, pridobitelj po prvem odstavku 12. člena ZEN pa je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo in je bil že začet postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo. Odprtega sodnega postopka kljub njegovi zaznambi v zemljiški knjigi očitno ni mogoče enačiti z že pridobljeno pravico, saj je negotovost obstoja te pravice razlog in tudi bistvo tega spora. Prav tako ni mogoče šteti, da bi bil s tem postopkom že začet postopek vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj se ta postopek začne šele v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK).